Rupnik je bil nagrajen leta 2000, tako kot tudi pesnica Svetlana Makarovič, ki takrat nagrade ni hotela sprejeti, saj je po njenem mnenju "Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado s tem, da je razbila sam statut te nagrade". Svetlana Makarovič ni prva umetnica, ki je Prešernovo nagrado zavrnila. Leta 1979 je to storil tudi Janez Menart, ki so mu želeli nagrado podeliti za pesniške zbirke in prevode.

Marka Ivana Rupnika ni bilo med predlogi strokovnih komisij za Prešernovo nagrado. Med kandidate ga je uvrstil Upravni odbor Prešernovega sklada sam, za mozaik v kapeli Redemptoris Mater v papeževih zasebnih prostorih v Vatikanu. Odboru je takrat predsedoval arhitekt Jože Kušar.

Ministrica za kulturo je pred dnevi poudarila, da trenutna zakonodaja odvzema nagrade ne omogoča, vendar se mora po njenem mnenju zakon nujno spremeniti, saj morajo Prešernovi nagrajenci "odražati vrednote svobodne, vključujoče in solidarne družbe". Je sprememba zakona potrebna?

Po mnenju Jožefa Muhoviča, trenutnega predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada, je odbor "organ, ki presoja umetnostne, ne pa moralne in kazenskopravne fenomene v prostoru in času". V intervjuju, ki bo objavljen v oddaji, je poudaril, da je vsak upravni odbor v svojem mandatu odgovoren za svoje odločitve in svoje podelitve: "Na nek način je gotovo, da je osebnost umetnika vezana na delo, ki ga opravlja. Na kakšen način to poteka, je strokovno zelo zahtevno vprašanje. Pri odločitvah in ocenjevanju najvišjih stopenj kulturne ustvarjalnosti, to je umetniške, kjer nimamo opravka z numerično merljivimi parametri, ampak s parametri kvalitete, se je treba odločati v danem trenutku. Verifikacija del, ki jih prevzemamo v kanon neke kulture, je permanentna. Jaz se ne bojim, kaj se bo dogajalo z deli patra Rupnika. Vedno na novo bodo verificirana in vedno na novo se bo presojalo – tudi transgeneracijsko – ali to še spada v kanon ali ne. Ker ena od oblik odvzema nagrad, če lahko tako rečem, je izpad iz kanona: pozaba."

Ali je mogoče ločiti umetniški opus od življenja in dejanj umetnika? Svoja stališča bodo v studiu soočili: Ema Kugler, Prešernova nagrajenka, Ira Ratej in Janez Bogataj, nekdanja predsednica in predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, ter Edi Berk, dobitnik nagrade Prešernovega sklada leta 1993, pozneje pa član upravnega odbora omenjene institucije.