To je prav ta park, kjer je bila izvedena večina iger XXX. olimpijade. Londončani park spoznavajo šele zdaj. Prvi konec tedna po odprtju je v park prišlo kar 50.000 obiskovalcev.

A je to šele začetek. Najpomembneje in obenem najbolj vpijoče pa je to, da so domačini nad novim parkom velikanom že kar nekaj časa - prevzeti. Prirejanje največjih športnih prireditev od nekdaj zahteva ogromno sredstev, obilico politične volje in vsakršnega prostora. Pogosto zahteva tudi malo ali pa nič demokracije. Zimske olimpijske igre v Sarajevu so bile lep primer neprimernosti. Veličasten pekinški olimpijski stadion z vzdevkom gnezdo in letnico dograditve 2008 je zapuščen. Zanimivo bo opazovati, kako bo z dediščino zadnjih iger v Sočiju. Kako bosta na socialno sliko Glasgowa vplivali preureditev mesta in gradnja potrebne infrastrukture za letošnje igre Skupnosti narodov ali Commonwealtha, je še velika neznanka. Ni jih malo, ki so zelo skeptični.

London se je olimpijskih iger lotil precej drugače. Resda je te šele v zadnjem trenutku speljal Parizu, a je bilo od takrat naprej vse povezano z njimi le še sozvočje. Sozvočje interesov, finančnega vložka, navdušenosti domačinov, navsezadnje tudi ekoloških in trajnostnih floskul, ki so med Britanci - neukimi varčevanja ali okoljske pozornosti - še do pred kratkim odzvanjale res kot le prazne, ničvredne fraze.

London je potreboval premik. Ta je koristil ureditvi zanemarjenega močvirja na vzhodnem koncu, pospešil je reševanje problematike pomanjkanja dosegljivih stanovanj, pripomogel je k utrditvi dobrega imena države in prestolnice ter Londončanom namenil še dve ključni, pa čeprav le simbolni, nesnovni dobrini. Hvale in priznanja iz okolice ali iz tujine so povzdignili samozavest, ki je od nekdaj temelj za uspešnost naroda. Sreča in zadovoljstvo pa sta tako ali tako nadgradnja vsega.

Ni ga Otočana, kaj šele Londončana, ki bi zapuščini predlanskih iger namenil kako kritiko. Športno-zmagovalnih mravljincev so se Britanci navzeli že v času poteka iger, in to v taki količini, da jim glave in srca s to londonsko spodbudno-patriotsko nasičenostjo lahko počivajo še desetletje ali dve.

Preudarno upravljanje in uporaba vsega pod oznako pametno ali "smart" sta bila odločilna dejavnika. Začenši z rabo modrosti v času načrtovanja, se ve. Prizorišča znotraj olimpijskega parka, ki niso veljala za potrebna niti za razvoj bližnje okolice niti za dolgoročno dobro (kot spodbuda določeni športni disciplini ipd.), so bila zgrajena na montažni osnovi in takoj po igrah pospravljena ali reciklirana (košarkarska arena, vaterpolska arena). Nekateri olimpijski objekti po olimpijski namembnosti zdaj s preprosto preureditvijo dobivajo novo, novo namembnost seveda. In? Ostal je park - nov, največji, čudovit nov park.

Olimpijske igre in paraolimpijske igre v Londonu so stale 9,3 milijarde funtov. Ni malo. Toda. Zgornji estuarij potoka Lee, zadnjega ali skrajno spodnjega (levega) pritoka Temze, je preurejen v krepak kvadratni kilometer lepe parkovne krajine. Skozi park je po novem speljanih kar 6,5 kilometra razpredene rečne struge. Namesto 52 daljnovodov (električna napeljava je zdaj skrita globoko pod površjem), ki so še pred šestimi leti edini kraljevali na zanemarjenem, na prvi pogled tečni tajgi podobnem področju, je zdaj novih 32 mostov ali mostičkov. Osrednji olimpijski stadion bo čez dve leti gostil atletsko svetovno prvenstvo, nato pa bo postal novi dom tamkajšnjega nogometnega kluba West Ham United. Na jugovzhodnem robu parka je vpadljivi 114-metrski stolp - ArcelorMittal Orbital Tower - z dvema razglednima terasama, ki ga je zasnoval Anish Kapoor. Ob njem je Aquatics Centre zgrajen po načrtih Zahe Hadid, le streljaj proč je največje nakupovalno središče v Evropi. Na severovzhodni strani novega parka je velodrom ali kolesarski mega center, podobno zbirališče, namenjeno tenisačem in hokejistom, bo nared prihodnjo pomlad.

Številna visokotehnološka podjetja in ena največjih britanskih športnih televizij imajo svoje sedeže v poslopju v severnem kotu parka. Ta je bil še predlani olimpijska rokometna arena. Okrog parka v novih stanovanjih že prebiva 30.000 Londončanov, 10.000 se jih bo tja naselilo prihodnje poletje. Takrat bodo v parku že tudi prvi velikanski glasbeni festivali. Še kaj? A, saj res. Podružnica slavnega muzeja Victoria & Albert je že vrisana v zemljiško knjigo. Kmalu pa bo v istem dokumentu označeno tudi, kje bo stala dvorana z umetnim smučiščem. London je potreboval odločen in natančen premik. Posledice tega pa so, da ti dih zastane. Že lani so ankete pokazale, da so Londončani za 18 odstotkov srečnejši, kot so bili leto prej. Pridite nas obiskat - kar v park.