Ministrstvo za kulturo je naročnik tega pilotnega projekta, Fakulteta za računalništvo in informatiko (FRI) Univerze v Ljubljani ter javni zavod RTV Slovenija pa sta njegova izvajalca.

Podpisu tristranske pogodbe so prisostvovali minister za kulturo Vasko Simoniti, minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough ter dekanja FRI-ja Mojca Ciglarič.

Za večjo dostopnost programskih vsebin za vse
Samodejno podnaslavljanje televizijskih programov vključuje tudi vstavljanje velikih začetnic in ločil ter – če bo izvedljivo – tudi identifikacijo govorca. S tem bi bistveno pripomogli k dostopnosti programskih vsebin za senzorno ovirane, kar je tudi glavni cilj projekta, so zapisali na ministrstvu za kulturo.

Simoniti je ob podpisu pogodbe poudaril, da je samodejno podnaslavljanje "izredno pomembno za ranljive skupine, kot so gluhi in naglušni". Ob tem je izrazil upanje, da se bo čim prej uresničilo to, "kar je že znano in uporabno v državah z večjim nacionalnim zaledjem". Pohvalil je ministra za digitalno preobrazbo, ki je po njegovem mnenju zaslužen za pospešitev izvajanja projekta, ter izrazil upanje, da bo projekt zaživel že do konca koledarskega leta.

Grah Whatmough je podpisu pogodbe izrazil navdušenje nad vključenostjo v pilotni projekt, saj samodejno podnaslavljanje vidi kot dober premik tako za dostopnost programov RTV Slovenija kot družbo nasploh.

V Sloveniji več kot 200.000 posameznikov z okvarami sluha
Tudi Andrijanič je izrazil zadovoljstvo nad projektom, ki ga vidi "kot odličen dokaz digitalizacije v službi ljudi. Je prav tako primer, kako lahko večjo vključenost ranljivih skupin dosežemo prav s slovenskim znanjem." Poudaril je tudi pomen večje dostopnosti živih vsebin za ranljive skupine, kot so dnevnoinformativni program, pogovorne oddaje in športni prenosi.

Po besedah ministra za digitalno preobrazbo je ocenjeno število ljudi z okvarami sluha v Sloveniji večje od 200.000, vsem pa je nujno zagotavljati enakovreden dostop do ključnih informacij, zaradi česar vidi ta projekt kot zelo pomemben. Veselje je izrazil tudi nad tem, da bo skupnost gluhih in naglušnih zelo dejavno sodelovala pri tehnični in vsebinski pripravi te rešitve.

Pot dognanj s fakultete v konkretne izdelke
Mojca Ciglarič je poudarila, da so na fakulteti, ki je razvila omenjeni vmesnik, zmeraj veseli, ko dognanja, ki jih sicer podajajo študentom, najdejo pot tudi v konkretne izdelke: "To nam bo omogočil današnji podpis pogodbe. Z uporabo najsodobnejših tehnologij, nevronskih mrež, strojnega učenja in umetne inteligence bomo prispevali k dostopnosti kakovostnih medijskih vsebin za ljudi z okvaro sluha, pa tudi za bolj splošne namene."