Restavratorska dela na piramidi, v kateri je urejena grobnica rimskega vojskovodje Gaiusa Cestiusa, so se začela marca 2013. Nad projektom sta bdeli arheologinji Rita Paris in Maria Grazia Filetici. Jagi, mogotec modne industrije iz Osake, je s svojim prispevkom sklenil proslaviti 40-letnico svojega poslovnega sodelovanja z Italijo.

Rimljani, nori na vse egipčansko
Kot je povedala Parisova, je bila 36 metrov visoka piramida zgrajena v 330 dneh. Narejena je iz belega carrarskega marmorja, v višino meri dobrih 36 metrov, bila pa je poslednje počivališče Gaja Cestija, rimskega politika, ki je bil odgovoren za organizacijo verskih slavij in banketov. Gradnjo take grobnice je naročil v svoji oporoki. Ko je rimski imperij leta 31 pr. n.š. osvojil Egipt, je to namreč sprožilo modo vsega egipčanskega, a je omenjena piramida edina zgradba, ki se je ohranila do danes. (Čisto mogoče je, da je Cestij sodeloval pri osvajanju Egipta, in je hotel to komemorirati še po smrti.)

Končali še pred rokom
Restavratorska dela so trajala približno enako dolgo kot tista prva gradnja, skupaj 327 dni - kar pa je še 75 dni manj, kot so sprva načrtovali.

Restavriranje zunanjščine in notranjosti piramide je zahtevalo prepletanje tradicionalnih in inovativnih restavratorskih postopkov. Med drugim je bilo treba odstraniti vegetacijo in zaščititi marmornato pročelje, utrditi marmornate panele in zgraditi klančino za lažji dostop invalidov.

Pozabljena turistična znamenitost
Restavracija je bila sicer že krvavo potrebna. Piramida je v zadnjih stoletjih doživela celo vrsto zgod in nezgod, od tega, da je bila vključena v obzidje iz 3. stoletja (v času Avrelijeve vladavine), nato v srednjem veku oplenjena, pa v 17. stoletju že enkrat restavrirana. V 18. in 19. stoletju je bila piramida silno priljubljena turistična znamenitost (Percy Bysshe Shelley jo omeni v svoji elegiji za Johna Keatsa, stoletje pozneje pa tudi romanopisec Thomas Hardy.)

Včasih je bila piramida obdana z drugimi grobnicami, stebri in kipi, v sodobnem Rimu pa se je znašla v zelo prometnem delu mesta, poleg protestantskega pokopališča, kjer so se vanjo zajedali izpušni plini.

Kjer so piramide, so tudi roparji
Piramida - v maniri Starega Egipta - ni imela vhoda od zunaj, saj so ga po pokopu njenega "stanovalca" zagradili. Vanjo so prvič najverjetneje vdrli v srednjem veku; roparji so na severni strani do nje izkopali rov. Ukradli so žaro s Cestijevimi posmrtnimi ostanki in krepko poškodovali stensko okrasje, saj so skušali za zidovi najti kake skrivne prehode do bajnih bogastev.