Po letu dni vlade pod vodstvom premierja Roberta Goloba so rezultate dela predstavili tudi na ministrstvu za kulturo, kjer so se lotili tako reševanja podedovanih odprtih vprašanj kot tudi zagona novih infrastrukturnih projektov.

Največja naložba: obnova Drame
V različnih fazah načrtovanja in izvedbe je trenutno 61 infrastrukturnih projektov, katerih večina naj bi jih bila končana do leta 2026. Skupna vrednost teh projektov je 200 milijonov evrov, od tega bo ministrstvo za kulturo prispevalo 160 milijonov evrov.

Ministrstvo med drugim sodeluje tudi pri celoviti obnovi Grajske kašče na Ptuju, Prešernove domačije v Vrbi, gradov Negova, Turjak in Grad ter vile Rafut. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob tem poudarila, da je bistveno, da sta prenova in vsebina neposredno povezani. To velja tudi za vilo Rafut na Pristavi nad Novo Gorico, ki je v načrtu kot eno od osrednjih prizorišč EPK-ja 2025, in jo bo upravljala občina. Za zgradbo v neoislamskem slogu, znano tudi kot Laščakova vila, bo treba določiti novo vsebino, ki bo povezana z dediščino vile in pripadajočega parka ter arhitekta Antona Laščaka, ki jo je postavil leta 1914.

Nov javni natečaj za Prirodoslovni muzej
Nadalje je načrtovan tudi nov Prirodoslovni muzej Slovenije. Projekt zanj je star približno tri desetletja – v tem času pa so se seveda spremenili tako gradbeni standardi kot standardi arhitekturne kakovosti in poslovanje muzejev. Po besedah državnega sekretarja ministrstva za kulturo Matevža Vidmarja Čelika morajo zato na novo napisati projektno nalogo za muzej, temu pa bo sledil nov javni natečaj.

Tudi urejanje statusa samozaposlenih
Asta Vrečko je poudarila, da je ministrstvu za kulturo v letu dni od nastopa mandata uspelo vzpostaviti trajen in odprt dialog za iskanje rešitev z vsemi deležniki v kulturi – tako s samozaposlenimi kot nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi. Dodala je še, da mora prenova kulturnega modela potekati ves čas. Na ministrstvu si želijo, da bi bila kultura v drugačni, boljši kondiciji, kot so jo podedovali ob začetku mandata. Gre za proces, ki traja, prenova kulturnega modela pa je aktualna, vse od digitalizacije do sledenja smernicam in tehnološkemu napredku. Tega so se na ministrstvu sistemsko lotili z novo službo za digitalizacijo. Prav tako so se lotili urejanja statusa samozaposlenih, potekajo tudi pogovori o vključevanju samozaposlenih v kolektivno pogodbo.

Sorodna novica Asta Vrečko: "Preveč je bilo zapisovanja zgolj nekih spiskov želja"

Več kot 800 pobud in predlogov na regijskih posvetih
Ministrstvo je letos pripravilo 12 regijskih posvetov o prenovi nacionalnega programa za kulturo (NPK) in o spremljajočem akcijskem načrtu. Na teh posvetih so skupno prejeli več kot 800 pobud in predlogov, ki jih bodo glede na napoved ministrice skušali vključiti v oba omenjena dokumenta.

Zagnali več prenov zakonodaje
Med drugim so se lotili tudi prenove krovne zakonodaje ministrstva, zakona o javnem interesu za kulturo, ki naj bi šel jeseni v javno razpravo, junija je načrtovana javna razprava zakona o javni rabi slovenščine, nato naj bi sledila medijska zakonodaja ter do konca leta tudi zakon o Slovenski tiskovni agenciji (STA), je še napovedala Vrečko in dodala, da imajo za vsako od teh prenov zakonodaje na ministrstvu časovnico. Za zdaj ni zamud, je poudarila ministrica.

Načrtovana krepitev sredstev za film
Na ministrstvu za kulturo so letos tudi povečali sredstva za film, ki je bil v zadnjih letih finančno zelo podhranjen. V načrtu je tudi, da bodo ta sredstva še okrepili. Med drugim pa je načrtovano tudi sprejetje nacionalne strategije za muzeje in galerije, o kateri naj bi se v začetku poletja začela razprava.