Skupina umetnikov, v kateri so Dragan Živadinov, Miha Turšič in Dunja Zupančič, je s to predstavo začela razvijati postgravitacijsko umetnost, ki nastaja v razmerah brez gravitacije. Ker so prvotna scenografija in kostumi leta 1997 zgoreli v požaru v ljubljanski Drami, je bila prva ponovitev 20. aprila 2005 z matičnega odra prestavljena v hidrolaboratorij Zvezdnega mesta, na model Mednarodne vesoljske postaje (ISS).

Repliko Milene Grm bo nadomestila melodija
Predstavo uprizarja 14 igralk in igralcev, med katerimi so Mateja Rebolj, Romana Šalehar, Maruša Oblak, Marinka Štern, Mojca Partljič, Iva Zupančič, Damjana Černe, Uroš Maček, Mario Šelih, Marko Mlačnik, Robert Prebil, Borut Veselko in Jonas Žnidaršič. Če kateri od igralcev v desetletnem intervalu umre, ga nadomestijo z daljinsko vodenim abstraktom.

Ker se je to pred tokratno ponovitvijo zgodilo s smrtjo Milene Grm leta 2011, bodo njeno repliko nadomestili z melodijo – če bi umrl kateri od igralcev, bi njegovo repliko nadomestili z ritmom. Kot načrtujejo avtorji, bo leta 2045 na zadnji predstavi na odru samo še 14 znakov, substitutov za telesa igralcev, ter glasba, ki bo nadomestila njihove replike.

Živadinov, kandidat kozmonavt
Dragan Živadinov, ki je pred leti postal kandidat za kozmonavta, bo po zastavljenih načrtih leta 2045 substitute z vesoljskim plovilom prepeljal v ekvatorialno orbito ter jih namestil na 14 točk okrog Zemlje. Znak bo tako v realnem vesolju postal umetniški satelit, ki so ga poimenovali umbot, vsak od njih pa bo na planet in v globino vesolja pošiljal syntapiens, informacije o igralcu.

Na selekcijo za civilnega kozmonavta je bil Živadinov vpoklican na osnovi recenzije Jean-Pierra Thibaudata, ki je izšla leta 1995 v pariškem časopisu Libération. Na koncu izbirnega procesa leta 1998 je bil povabljen v dvanajstčlansko skupino kandidatov in nato je istega leta v Centru Jurija A. Gagarina za usposabljanje kozmonavtov v Zvezdnem mestu tudi uradno postal kandidat kozmonavt.

Letošnji ponovitvi projektila Noordung:: 1995–2045 sledijo priprave na naslednje desetletje, na izvajanje kulturnega vesoljskega programa, na omogočanje umetniške produkcije na Mednarodni vesoljski postaji in nadaljnje vzpostavljanje umetniških vesoljskih tehnologij.