Izdaja, ki jo zaznamujejo družbenokritični članki, se posveča zgodovini mesta, kjer Dialogi nastajajo. Predstavljanje mnenj, postavljanje vprašanj, iskanje in terjanje odgovorov, so bile prve udarne usmeritve revije, ki je začela izhajati leta 1965. Revija za kulturo in družbo tudi danes nadaljuje to poslanstvo in v skladu s tradicijo ostaja predvsem literatura pomemben segment Dialogov.

Zgodba o mestu in njegovi literaturi
"Z današnje perspektive se zdi, da se je ideološko trda in delavsko-industrijska podoba povojnega Maribora začela mehčati v šestdesetih letih: ustanavljale so se višje šole, kultura je zadihala, nastalo je Borštnikovo srečanje in festival baročne glasbe.

Leta 1965 so pričeli izhajati tudi Dialogi, rodili pa so se pravzaprav iz spora med Jožetom Košarjem, legendarnim direktorjem in urednikom Založbe Obzorja, ki je želel odložiti urejanje revije Nova Obzorja (1948−1964), in novoustanovljenim mariborskim Pododborom Društva slovenskih pisateljev, ki si je želel večjega vpliva pri Novih Obzorjih," je zapisala Emica Antončič, odgovorna urednica Dialogov v uvodniku zbornika.

Jubilejna izdaja prinaša besedila 47 avtorjev z različnih področij - med drugim Petra Tomaža Dobrile, Dušana Hedla, Mihe Horvata, Boruta Gombača, Toneta Partljiča, Orlanda Uršiča, Rajka Muršiča in Vesne V. Godina -, ki prevprašujejo kulturno in intelektualno identiteto mesta Maribor.

Več v spodnjem prispevku Karmen Podlesnik Marčič, TV Slovenija.