Poslovitveni kompleks Plečnikovih Žal je leta 2007 prejel znak evropske dediščine, pokopališče pa je vključeno tudi v seznam združenja kulturno pomembnih evropskih pokopališč. Foto: BoBo
Poslovitveni kompleks Plečnikovih Žal je leta 2007 prejel znak evropske dediščine, pokopališče pa je vključeno tudi v seznam združenja kulturno pomembnih evropskih pokopališč. Foto: BoBo
Ljubljanica
V nominacijo bodo vključeni tudi mostovi reke Ljubljanice, vključno s tržnico. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Pri pripravi projekta nominacije Plečnikovih stavbnih in urbanističnih del za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine sodelujeta Slovenija in Češka. Državi, ki načrtujeta oddajo dosjeja nominacije v letu 2018, se bosta v prihodnjem letu osredotočili na utemeljitev izbora predlaganih sestavnih delov nominacije del Jožeta Plečnika (1872-1957) v svojih prestolnicah.

Pogled tudi onkraj meja Slovenije in Češke
Tako se bosta v prihodnjem letu osredotočili na odprta vprašanja, poleg utemeljitve izbora predlaganih sestavnih delov nominacije Plečnikovih del v Ljubljani in Pragi tudi na primerjalno analizo sorodnih del na svetovni ravni, so za STA povedali na ministrstvu za kulturo.

Na ministrstvu prav tako pričakujejo, da bodo do oddaje končne različice nominacije razrešena vsa ključna strokovna vprašanja glede celovitega in dobro koordiniranega varovanja ter ohranjanja Plečnikove dediščine. Za to je s pripravo strokovnih podlag in izvedbo strokovnih postopkov odgovoren Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) skupaj z ministrstvom.

Konservatorski načrti v Ljubljani
Dotični zavod je lani pripravil konservatorske načrte za predlagane objekte in ureditve v Ljubljani: cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški, Plečnikove Žale - vrt vseh svetih, regulirano strugo Ljubljanice, Emonsko cesto - Trg Francoske revolucije in Vegovo ulico ter Narodno in univerzitetno knjižnico. Na ministrstvu so zapisali še, da je obsežna dokumentacija osnova za vse morebitne posege v enote dediščine in tudi za pripravo načrta njihovega upravljanja.

Obsežno sodelovanje več institucij
Delo koordinirata ministrstvi za kulturo obeh držav v sodelovanju z nacionalnimi delovnimi skupinami in strokovnjaki s področja varstva kulturne dediščine, sodelovanje pa poteka že od leta 2011.

V Sloveniji je bila pri ministrstvu za kulturo septembra 2013 imenovana delovna skupina, v kateri so poleg predstavnikov ministrstva predstavniki ZVKDS-ja, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Muzeja in galerij mesta Ljubljana - Mestnega muzeja Ljubljana, Mestne občine Ljubljana in zunanji strokovnjak. Januarja lani sta državi oddali besedilo za tako imenovani poskusni seznam, kar je formalni predpogoj pred oddajo nominacije za vpis na seznam svetovne dediščine.