Ko je ta Fundaciji Solomon R. Guggenheim zapustila svojo beneško palačo, v kateri je preživela zadnja tri desetletja življenja, naj bi za pogoj postavila, da zbirka ostane razstavljena, vanjo pa se ne sme posegati. Potomci Guggenheimove so več let zatrjevali, da fundacija pogojev ne upošteva, zato so zahtevali razveljavitev donacije.

Ker je prvostopenjsko sodišče primer zavrglo, so potomci vložili pritožbo na prizivno sodišče v Parizu. Pritožbo sta maja vložila Sandro Rumney in njegov polbrat Nicolas Helion skupaj s petimi otroki, ki fundacijo Solomon R. Guggenheim s sedežem v New Yorku obtožujejo, da ne spoštuje poslednje želje njihove prednice.

Kaj je zmotilo potomce?
Po prepričanju potomcev naj bi fundacija pogoje prekršila leta 2012, ko je zbirka Peggy Guggenheim v dar prejela 83 del povojne in sodobne umetnosti nemških zbirateljev Rudolpha in Hannelore Schulhof, med njimi dela Franza Klina, Cyja Twomblyja, Anselma Kieferja in Andyja Warhola.

Tedaj so 75 del iz izvirne zbirke Peggy Guggenheim iz palače Venier dei Leoni odnesli v depo, da so naredili prostor za štirimesečno razstavo novopridobljenih del. Poleg tega so pokojna nemška zbiratelja počastili z zapisom njunih imen ob Peggyjinem na obeh vhodih muzeja.

Zavrnjena pritožba
Prizivno sodišče je ta teden njihovo pritožbo zavrnilo in jim naložilo plačilo stroškov postopka v znesku 30.000 evrov. V fundaciji Solomona R. Guggenheima odločitev sodišča pozdravljajo.

Peggy Guggenheim se je v Benetke preselila leta 1949 in tam ostala do smrti leta 1979, medtem pa je ves čas skrbela, da je bila njena znamenita zbirka na ogled javnosti. Svoje pogoje, da mora zbirka ostati razstavljena in da se vanjo ne posega, naj bi zapisala v pismu, ki ga je leta 1969 napisala bratrancu.