Programski direktor zavoda Maribor 2012 Mitja Čander je mestnim svetnikom na kratko predstavil programske sklope in dogodke, ki jih načrtujejo v letu 2012, ko bo Maribor skupaj s partnerskimi mesti Ptujem, Velenjem, Slovenj Gradcem, Mursko Soboto in Novim mestom Evropska prestolnica kulture. "Pričakujem, da bom čim prej dobil na mizo program z datumi in kraji. Ne zaradi mene, ampak zaradi vseh, ki si želijo v prihodnjem letu priti v Maribor," je na program pripomnil župan Franc Kangler.
Čander pa pojasnjuje, da točnega koledarja ni mogoče izdelati, če natanko ne vedo, koliko denarja in katere objekte imajo na razpolago. "Dokončen program bo potrjen v začetku oktobra, kar je kar dva meseca prej, kot je to pravilo v drugih prestolnicah kulture," je dodal.
Čakajoč na posluh in sredstva države
Da je Maribor edini, ki je doslej financiral ta projekt, je izpostavil Andrej Verlič iz Ekipe za Maribor in med drugim vprašal, kako bo zagotovljen ustrezen prispevek države in partnerskih mest. Številni svetniki so izpostavili tudi neuspešno uresničevanje napovedanih infrastrukturnih investicij in bili odločno proti začasnim, montažnim rešitvam.
Mariborski župan je med drugim poudaril, da je občina naredila vse, kar je v njeni moči, da bi se infrastrukturni projekti čim prej uresničili, a je pri tem vedno naletela na različne težave, tudi s strani države, ki ne objavi načrtovanih razpisov za evropska sredstva. "Če država ne sprosti evropskih sredstev, ne moremo postaviti nove knjižnice, umetnostne galerije in drugih zadev, ki jih načrtujemo," je zatrdil.
Zato je mestni svet pozval predsednika vlade Boruta Pahorja, da se nemudoma sestane z župani in poslanci iz sodelujočih občin ter vodstvom zavoda Maribor 2012, da bodo lahko skupaj našli rešitve za čim bolj uspešno uresničitev projekta EPK.
Za kulturne dogodke se bo v vsakem primeru našel prostor
Po Kanglerjevih zagotovitvah bodo v vsakem primeru v mestu našli prostor za kulturne dogodke. "Maks bo pravočasno zgrajen, torej sredi leta 2012. Ideja o najetju hal v TVT Boris Kidrič se mi tudi zdi prava," pravi. Gradbeno dovoljenje za izgradnjo Maksa je, kot je potrdil, tik pred izdajo, čakajo le še podpis pogodbe z banko o finančnem najemu. Pri tem je poudaril, da so tuje banke v tem pogledu mnogo bolj kooperativne kot slovenske.
Programu so nekateri očitali tudi, da so lokalni kulturniki odrinjeni v ozadje, vendar Čander očitke odločno zavrača. "Mislim, da je ravno obratno in da sem v projekt vključil številne umetnike in kulturnike in tudi druge prebivalce mesta, ki prej niso bili vključevani," je dejal.
"Podpis pogodbe Murske Sobote je zgolj formalnost"
Z vodstvom zavoda Maribor 2012 se je sestal tudi Anton Štihec, župan Murske Sobote, edine partnerske občine, ki nima z zavodom Maribor 2012 podpisane pogodbe o sodelovanju, s katero so se občine zavezale, da bodo prispevale svoj del sredstev k projektu. Tamkajšnji mestni svet je namreč sprejel sklep, s katerim pogojujejo podpis pogodbe z investicijami, ki naj bi jih mesto pridobilo od države. Župan se je zavezal, da bo na naslednji seji mestnega sveta, ki je sklicana za 15. september, pridobil ustrezno podlago, da lahko podpiše partnersko pogodbo z zavodom, so sporočili iz zavoda.
"Podpis pogodbe je zgolj formalnost," je kasneje povedal Mitja Čander. "Mislim, da gre bolj za taktični manever, da bi Murska Sobota dobila sredstva za prepotrebno infrastrukturo s strani vlade. A tudi mi imamo zgornjo časovno mejo, do kdaj lahko čakamo na njihovo odločitev, da bi lahko stvari do konca sprogramirali," je še dodal.