Švicarijo bodo predvidoma uradno odprli junija z grafičnim bienalom, ko bo postala glavna prireditvena stavba. Vsi prostori junija še ne bodo opremljeni, razpis za manjkajočo opremo je predviden jeseni. Proti koncu leta se bodo v hišo vselili umetniki. Foto: MMC / Miloš Ojdanić
Švicarijo bodo predvidoma uradno odprli junija z grafičnim bienalom, ko bo postala glavna prireditvena stavba. Vsi prostori junija še ne bodo opremljeni, razpis za manjkajočo opremo je predviden jeseni. Proti koncu leta se bodo v hišo vselili umetniki. Foto: MMC / Miloš Ojdanić
Švicarija
Prenova Švicarije je skoraj končana. Po besedah Maruše Zorec trenutno izvajajo le še korekture, restavratorska dela in urejajo okolico. Tehnični pregled je predviden čez približno teden dni. Foto: MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić
Prizidek na severni strani hiše, v katerem je bila nekoč kuhinja in ki je bil v zelo slabem stanju, so porušili in na njegovem mestu v istih gabaritih zgradili betonski prizidek, v katerem je predviden kiparski atelje. To je bila po besedah Maruše Zorec edina večja navzven vidna intervencija v hišo. Foto: MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić
V hiši so imeli malo možnosti za reorganizacijo obstoječih poti. Kot edino večjo spremembo je izpostavila odstranitev predelne stene na glavnem stopnišču ter manjših pomožnih prostorov na podestih stopnišča. S tem so dobili svetel in zračen trovišinski prostor. V zgornjih etažah pa so nekatere manjše prostore z zahtevnimi gradbenimi posegi spremenili v nekoliko večje ateljeje. Foto: MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić

Po prenovi bo pritličje Švicarije namenjeno javnim programom – delavnicam, izobraževanjem, razstavam in drugim prireditvam. V veliki dvorani, osrednjem prireditvenem prostoru, bo mesto našla tudi manjša okrepčevalnica.

V kleti so uredili kiparska ateljeja, v prvi etaži tri slikarske. Slednji so veliki, svetli in imajo napeljano vodo, zato so primerni tudi za ustvarjanje slik večjih formatov. V hiši so uredili še šest delovnih ateljejev in štiri rezidenčne. Ker posebno pozornost namenjajo mladim, bosta dva rezidenčna ateljeja namenjena samo njim.


Jerneja Batič z MOL-a je poudarila, da bodo razmere v Švicariji za umetnike drugačne kot v drugih prostorih, ki jih ima občina v mestu. Želja je, da se umetniki s svojimi dejavnostmi vključijo in povezujejo tudi v program in živo dogajanje, ki ga bo pripravljal MGLC.

Skoraj šest milijonov evrov
Celoten projekt, od izselitve prejšnjih stanovalcev do ponovne naselitve umetnikov v prenovljeno Švicarijo, je vreden 5,7 milijona evrov bruto. Kot je povedala Batičeva, so zaprosili za sredstva norveškega finančnega sklada, vendar niso bili uspešni. Ker pa je bila zadeva že tako daleč, je padla odločitev, da junija 2015 vseeno začnejo investicijo.

Švicarijo bodo predvidoma uradno odprli junija z grafičnim bienalom, ko bo postala glavna prireditvena stavba. Vsi prostori junija še ne bodo opremljeni, razpis za manjkajočo opremo je predviden jeseni. Proti koncu leta se bodo v hišo vselili umetniki.

Prenova v duhu iskanja dialoga med starim in novim
Ker je MOL v Švicariji želel urediti prostore za javne vsebine in umetniške ateljeje, so po besedah arhitektke Maruše Zorec najprej s programsko študijo preverili, kako vsebine razporediti po hiši. "Želja je bila čim več čim večjih prostorov, vendar pa je imel nekdanji hotel tudi veliko majhnih sob, kopalnic in podobno. Izkazalo se je, da lahko organiziramo dva velika kiparska ateljeja ter več slikarskih in drugih ateljejev," je povedala.

Od hiše v švicarskem slogu do hotela
Počitniško hišico v švicarskem slogu, ki so jo imenovali Švicarija, je v 50. letih 19. stoletja na platoju pred današnjim objektom dal zgraditi avstrijski feldmaršal češkega rodu Josef Radetzky, ki je imel v dosmrtni uporabi Tivolski grad. Hotel Tivoli v alpskem slogu, ki stoji danes, pa je nastal na pobudo tedanjega najemnika Švicarije ljubljanskega hotelirja Ivana Kende in po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha v prvem desetletju 20. stoletja. Gradnjo je investirala tedanja lastnica Mestna občina ljubljanska. Ko je bil hotel zgrajen, so porušili hišico v švicarskem slogu, ime Švicarija pa se je preneslo nanj.

Po besedah konservatorke Tatjane Adamič z ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je hotel v objektu deloval do leta 1930. Od leta 1934 pa so bili v Švicariji naseljeni ruski emigranti, po drugi svetovni vojni so se v njej naselili umetniki in drugi stanovalci.

Kulturna dejavnost je, kot je poudarila, v Švicariji potekala ves čas. V njej je nekaj časa živel tudi Ivan Cankar, poleg tega je imel pred prvo svetovno vojno v Švicariji atelje kipar Ivan Zajec, avtor kipa na Prešernovem spomeniku v Ljubljani. Živahna kulturna dejavnost je potekala prek delovanja društva Ruska matica tudi v času, ko so v hiši živeli ruski emigranti.

Švicarija kot kulturni spomenik
Švicarija je od leta 2013 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Kot je povedala Tatjana Adamič, so si med prenovo prizadevali ohraniti čim več izvirne substance. Velik izziv je bilo restavriranje zunanjih lesenih delov, zahtevno je bilo tudi restavriranje šablonskih poslikav, ki so hišo krasile v skoraj vseh prostorih. Kot je povedala, so se sproti odločali, katere bodo prezentirali in katere bodo ostale skrite.

V veliki dvorani, ki je bila pred prenovo preurejena v tri prostore, so odstranili predelne stene. Leseno stensko oblogo so obnovili, manjkajoče dele pa rekonstruirali. Restavrirali so tudi lesen strop in poslikave, ki so se pod nanosi beležev dobro ohranile.