Med festivali, ki se že nekaj časa zanašajo tudi na moč prostovoljcev, je med drugim festival Mladi levi, ki za uspešno izvedbo potrebuje stalno zasedbo desetih ali 15 prostovoljcev. Zaradi narave posameznih projektov pa se jim jih pridruži tudi več. Lani jih je vseh skupaj sodelovalo 38, medtem ko jih letos iščejo kar sto.

Organizator festivala zavod Bunker s prostovoljci intenzivneje sodeluje od leta 2005, ko so s projektom Lovepangs - Transformator bolečine Staro mestno elektrarno v Ljubljani prenovili v 'idilični javni prostor'. Vključevanje prostovoljcev v organizacijo je od tedaj vse pomembnejši del izvedbene ekipe programa zavoda Bunker, zlasti Mladih levov. Priznavajo, da so prostovoljci srce festivala. Njihova struktura se sicer od začetka spreminja, pojasnjuje umetniška direktorica Bunkerja Nevenka Koprivšek. Na začetku so bili to predvsem mladi in študentje, danes pa se ekipi pridružujejo predstavniki vseh generacij, tudi upokojenci.
Prostovoljstvo tudi kot obvezna študijska praksa
Tudi Kino Otok vsako leto pri organizaciji stavi na predanost prostovoljcev, ki se jih vsakokrat zbere približno sto. "Pomoč prostovoljcev je skupaj z energijo in radovednostjo mladih neprecenljivega pomena," pravi direktorica festivala Lorena Pavlič, ki dodaja, da postane festival resnično Otok novih prijateljstev in starih vezi. Tudi organizatorji Kina Otok opažajo pisano sestavo prostovoljcev, med katerimi sicer vseeno prevladujejo mladi, na pomoč pa priskočijo tudi tujci. Tako pri Mladih levih kot Kinu otok prostovoljnim študentom omogočajo, da z delom opravijo obvezno študijsko prakso.

Sodelujoči se za prostovoljno delo odločajo zaradi različnih razlogov - nekateri iščejo delovne izkušnje in se seznanjajo z dinamiko organizacije kulturnih festivalov, druge zanima umetniška produkcija, tretji pa vidijo v tem priložnost za brezplačen ogled predstav oziroma filmov ali pa preprosto druženje.

Dragoceni sodelavci in zvesto občinstvo
Vsi zdajšnji člani ekipe Kina Otok so bili nekoč prostovoljci festivala. "Prostovoljno delo za nas pomeni tudi neke vrste poskusno delo, kjer takoj opazimo zanimive posameznike, ki lahko pripomorejo k bogatejšemu festivalu. Tako tudi gradimo izkušeno ekipo, ki je ključnega pomena za uspešno organizacijo festivala, ki svoje izkušnje nato prenaša novih obrazom. Potrudimo se, da jim na Kino Otoku ponudimo priložnost ali pomagamo s pomočjo razpredene mreže partnerskih organizacij do dela, bodisi projektnega bodisi tudi rednih zaposlitev," je pojasnjuje Pavličeva.
Tudi zavod Bunker je med prostovoljci našel kar nekaj rednih sodelavcev. Kot prostovoljka je, denimo, začela Janja Buzečan, ki je pozneje prevzela koordinacijo prostovoljcev, zdaj pa je vodja stikov z javnostmi. Meni, da pri Bunkerju s prostovoljci gradijo odnos vzajemnosti: "Zavedamo se, da se bo odnos med nami, kot ga gojimo zdaj, razvodenel takoj, ko ga bomo začeli jemati kot samoumevnega. Prostovoljci so dragoceni sodelavci, ki ne vložijo samo dela, so tudi spremljevalci festivala in najbolj zvesto občinstvo."
Alternativa plačanemu delu
V zadnjih letih se zanimanje za prostovoljno delo povečuje in lani so pri Bunkerju našteli več prijav, kot so jih potrebovali. Po mnenju Buzečanove se zanimanje za prostovoljstvo povečuje zaradi izključenosti iz delovnega življenja. Prostovoljstvo je neke vrste alternativa plačanemu delu, pojasnjuje. "Posledično je razlog za to tudi socialna izključenost. Prostovoljno delo je dobro izhodišče za navezovanje stikov in za sklepanje novih delovnih priložnosti."
Med mladimi prostovoljci opaža največ nezadovoljstva zlasti zaradi brezposelnosti, brezdelja in posledično socialne izključenosti. "Imajo veliko časa, ki ga na žalost ne morejo produktivno, kakovostno izkoristiti, ne na delovnem mestu ne na družabnih dogodkih, za prostočasne aktivnosti ali potovanja, ker si tega finančno ne morejo privoščiti."
Prav želja po delu v kulturi je pred leti k prostovoljstvu gnala tudi danes 26-letno Gordano Lacić, ki je v tem prepoznala odlično priložnost, da se seznani z organizacijo umetniškega festivala. "Na Mladih levih se je oblikovala skupinica že skoraj profesionalnih prostovoljcev, navdušencev, ki 'prostovoljimo' tudi na drugih ljubljanskih kulturnih festivalih. Včasih se pošalimo, da bi morali ustanoviti svoj prostovoljski sindikat," pravi. Po končanem študiju si je privoščila leto dni »iskanja« in delala kot prostovoljka na različnih festivalih, da bi pridobila izkušnje, stike, pa tudi odgovora na vprašanje, ali je to res tiso, kar želi početi. Tudi sama je imela srečo, da jo je prostovoljstvo pripeljalo do zaposlitve.
Generacija, ki jo je družba pustila na cedilu
Trenutna družbena situacija za mlade je zelo težka, pravi Gordana Lacić, zlasti za študente družboslovja in humanistike. "Priložnosti za delo je izredno malo, veliko je odvisno od tega, ali se ob pravem času znajdeš na pravem mestu. Posledično se ustvarja velik pritisk na mlade, ki se slabše znajdejo v svetu, v katerem živimo. Da o neobstoječi socialni varnosti, prekarnih zaposlitvah, itd. niti ne začnem ... Posamezniki se že še znajdejo, problem pa je, da so v manjšini in da je družba celo generacijo pustila na cedilu."