Nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca je že od vsega začetka zelo kritična do razmišljanj o združenem ministrstvu za izobraževanje, kulturo in znanost, medtem ko, kot pravi, Slovenci v zamejstvu in po svetu ohranjajo samostojno ministrstvo. To po njenem kaže na to, da gre za politično kupčkanje.

"Združevanje je za kulturo skrajno neresno, zagotovo tudi škodljivo," je prepričana Širca. S tem se briše možnost strokovnega poznavanja področja in tudi zanika možnost, da resor vodi strokovnjak. Širca je sicer, kot je pojasnila, že pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami opozorila tudi na "šibke zaveze glede kulture" pri zdajšnjih koalicijskih partnericah.

Bi kultura kot del večjega sistema lažje preživela?
Nekdanji minister za kulturo in zdajšnji državni sekretar Jožef Školč ne pozna načrta, kako bi bila ta združitev opravljena, po njegovem mnenju je veliko govorjenja na pamet ali iz srca. Velika težava združevanja ministrstev pa se mu zdi v tem, da poteka popolnoma mimo zainteresirane javnosti in vseh, ki se jih to tiče.

Združevanje kulture se mu sicer ne zdi a priori nesprejemljivo, je pa vprašanje, ali je smiselno. "Kajti čas, ki ga zdaj živimo, je tak, da potrebuje bolj tenkočutno upravljanje. Če se nekdo izgubi v večjem sistemu, se izgubi tudi veliko priložnosti, ki jih ta segment ponuja," pravi Školč. Po drugi strani pa priznava, da se bo kultura vsaj v tistem delu, ki je organiziran v javnem sektorju, lažje upirala klestenjem, če bo del večjega sistema.

Vprašanje prioritet
Vprašanje po Školčevih besedah je tudi, kakšne bodo prioritete pri investicijah. Če bo vlada stvari obravnavala integralno, potem bo mogoče lažje priti do treh akademij, ki prečijo problem izobraževanja in kulture, ter do posodobitve in gradnje NUK-a.

Vasko Simoniti o ukinitvi ministrstva ni želel dajati izjav, Andreja Rihter pa temu odločno nasprotuje in upa, da se to ne bo zgodilo. "Najhuje je to, da se združujeta kultura in šolstvo, medtem ko Slovenci v zamejstvu in po svetu ostajajo samostojni resor," je dejala Rihterjeva.

Kultura je bila po njenih besedah vedno državotvorno ministrstvo, zato upa, da bodo ljudje, ki so odgovorni za prihodnost Slovenije, ugotovili, da je ena in edina vsebina, ki daje identiteto narodu. Dobra stvar združevanja pa bi po njenem mnenju lahko bila ta, da bi se nadgradilo izobraževanje v kulturi. Ampak to je veliko premalo za to, da bi se ti dve področji združevali, je še poudarila.

Silen odziv
Pod peticijo prvopodpisani Mitja Čander je izrazil veselje, da so se tako uveljavljeni kulturniki kot mlajši ustvarjalci v kratkem času množično odzvali in podpisali peticijo proti ukinitvi samostojnega državnega resorja za kulturo.

Reforme da, a kakšne?
"Očitno je, da ljudje prepoznavajo pomen kulture za današnji trenutek. Poudarek peticije je tudi v tem, da področje kulture na sistemski ravni že 20 let ni doživelo resnejše in korenite reforme. Javni zavodi so v načinu delovanja bolj kot ne ostali takšni, kot so bili pred pred dvema desetletjema," je dejal Čander.

"Vsi se zavedamo, da bo v prihajajočem letu treba izvesti reformo tega sektorja. Menim, da je to lažje izvedljivo v okviru samostojnega resorja kot pa v okviru združevanja ministrstva s šolskim, ki ima svoje specifične probleme." Kot je še dejal, se zavzema, da bi ohranili delež, ki ga je ministrstvo imelo v državnem proračunu.

Na vprašanje, ali torej omenjena peticija sporoča, da je debirokratizacija kulturnega sektorja lažje uresničljiva v okviru samostojnega resorja in da bo tako več sredstev na razpolago javnim zavodom, Čander odgovarja, da je to težko napovedovati. "Najprej bo treba stvari jasno pripraviti, ker se z združevanjem resorjev nič ne spremeni na polju kulture, spremembe bi bile le organizacijske. Bistvo je, da se čim prej začne z resno reformo, kajti denarja je vse manj in stvari ne bodo mogle potekati kot 'perpetuum mobile'."