Putin je tamkajšnjo kulturno dediščino označil za temelj "ohranjanja zgodovinskega spomina" in glede nedavnih sporov zaradi novogradenj v zgodovinsko pomembnih predelih in uničevanja spomenikov izrazil obžalovanje. Uradnikom je zapovedal, naj v prihodnje prepoznajo vrzeli v zakonodaji in tesneje sodelujejo z aktivisti.

Težavna zapletena birokracija
Galina Malaničeva, ki predseduje osrednjemu svetu Vseruskega društva za ohranjanje zgodovinskih in kulturnih spomenikov (VOOPiK), je na sestanku povedala, da v Rusiji izguba zgodovinskih spomenikov daleč presega povprečno letno izgubo v višini od deset do petnajst spomenikov, ki so registrirani kot kulturna dediščina. Zapleteni procesi uvrščanja na seznam registriranih spomenikov pomeni, da je le nekaj več kot deset odstotkov ruskih spomenikov sploh registriranih.

Prav tako pa je Malaničeva predstavila mnoge kršitve na krajih, ki so pod spomeniškim varstvom, kot so odstranjevanje zaščitnih območij v okolici osemdesetih spomenikov v Kazanu, enem od zgodovinsko najpomembnejših ruskih mest.

Neupoštevanje Unescovih opozoril
Konstantin Mihajlov, iz skupine za varstvo kulturne dediščine Arhnadzor, je Putina opozoril, da gradnja brez nadzora ogroža območja, ki so pod Unescovo zaščito. Po njegovem predsednik nosi osebno odgovornost za v oči bijočo gradnjo okoli moskovskega parka Zarjadje, saj gre za projekt, ki ga je predlagal Putin sam, z namenom, da nadomesti porušeni hotel v bližini Rdečega trga.

Mihajlov je prst uperil tudi v ministrstvo za kulturo, ki po njegovem ne zmeni za pozive Unesca, naj se ustavi gradnja muzejskega kompleksa v bližini samostana Solovetski na majhnem otočju v Belem morju. Gre za ruski pravoslavni samostan, ki so ga v dvajsetih letih minulega stoletja spremenili v sovjetski gulag. Vendar pa je na tem istem sestanku ruski minister za kulturo Vladimir Medinski zanikal, da ta gradnja sploh poteka.

Več kot 80 izgubljenih spomenikov v letu dni
Lani je Rusija zaradi malomarnosti ali rušenja izgubila več kot 80 spomenikov. V januarskem televizijskem intervjuju je minister za kulturo branil svoje ministrstva s seznamom restavriranih objektov.

Na vprašanje o postavitvi spomenika Vladimirju I. Kijevskemu (knez iz desetega stoletja, ki velja za utemeljitelja krščanske Rusije, znan tudi kot Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir Veliki) v bližini Kremlja, je Medinski tiste, ki projektu nasprotujejo, ravnodušno označil za "ljudi, ki se niso znašli v življenju, bodisi zaradi lenobe, brezdelja ali pa odsotnosti povpraševanja po njih". Unesco je namreč nasprotoval postavitvi spomenika, ker bi spremenil pogled na Kremelj.

Vladimir Putin, tokrat simpatizer aktivistov
"[Aktivisti] so običajno tisti, ki se najprej oglasijo glede izgubljanja ali grožnje spomenikom, vendar niso vedno slišani," je na nedavnem sestanku dejal Putin. "Ministrstvo za kulturo pozivam, da predloži jasne predloge za zaščito spomenikov zveznega, regionalnega in lokalnega pomena pred uničenjem in barbarskim ravnanjem z njimi."