Trilogijo sta v obdobju pandemije koronavirusa ustvarila avtorica in režiserka Špela Kravogel in tonski mojster Matjaž Miklič.

V ponedeljek bo ob 22.05 na programu Ars na sporedu dokumentarna radijska igra Predor rešitve, ki je nastala na podlagi prevodov izjav Indire Buljubašić, Ismira Heroja, Edisa Kolarja, Fuada Serdarevića, Midhata Karića, Selme Catović Hughes, Belme Cuzović, Ene Kukić in Nicka Teunissena. Pričevalce je v prestolnici Bosne in Hercegovine posnel režiser igre Alen Jelen. Radijski dokumentarec govori o osemsto metrov dolgem podzemnem predoru, ki je v času sarajevske vojne vihre pomenil eksistenčno pomemben koridor za osnovne življenjske potrebščine, gorivo, pa tudi orožje. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu predora. Radijska igra je nastala predlani v sklopu projekta B-AIR, na programu pa vsebinsko dopolnjuje ponedeljkovo oddajo Ars Humana, v kateri so sodelovali direktor, kustosinja in kustosa Spominskega centra Sarajevo, katerega del je tudi Predor rešitve. Pogovor je potekal novembra v okviru projekta Predor rešitve Radia Slovenija v Muzeju novejše zgodovine Celje.

V treh zaporednih terminih celovečerne radijske igre na programu Ars pa bodo nanizani trije deli dokumentarne serije Samota: Generacije izolacije, kamorkoli gre, maska na faci je. Serijo sta ustvarila avtorica in režiserka Špela Kravogel in tonski mojster Matjaž Miklič, z njo pa bodo poslušalke in poslušalci obudili spomin na obdobje pandemije koronavirusa, ki je našo družbo preplavil pred petimi leti. Prvi del dokumentaristične radijske trilogije raziskuje težave mladostnikov v času epidemije koronavirusa ter prvotno veselje ob razglasitvi epidemije in uvedbi šolanja na daljavo, ki pa se kaj kmalu spremeni v drugačna občutja. V igri so sodelovali dijakinja Zoja, psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, klinični psiholog dr. Tristan Rigler, antropolog dr. Dan Podjed ter kolektiv Um & Kuna freestyle show. S tem se tudi Uredništvo igranega programa pridružuje projektu RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje, v katerem se sprašujemo, kakšne so posledice pandemije in ali smo pripravljeni, če se v prihodnosti zgodi kaj podobnega. Odgovore bomo v prihodnjih dnevih iskali na naših radijskih in televizijskih programih ter na podstrani Pet let pozneje. Dokumentarna radijska igra bo na sporedu v četrtek ob 22.05 na programu Ars, nastala pa je leta 2021 v sklopu projekta B-AIR.

Na Prvem programu bo v terminu celovečerne radijske igre v torek ob 21.05 na sporedu igra Nesrečni princ, ki jo je napisal slovenski avtor Franček Rudolf. Slovenec in njegov francoski znanec z avtobusom potujeta iz Štajerske v Ljubljano in se med vožnjo retorično pogovarjata o tem, kakšen je svet okoli njiju. Njuno potovanje poteka kot vožnja skozi duhovni svet, kakršnega je doživela hipijevska generacija v sedemdesetih letih – vključno z vsemi tedanjimi nazorskimi in življenjskimi tendencami, zaradi česar igra z današnjega gledališča zazveni nostalgično arhaično. V naslovu igre sicer zaslutimo parafrazo Malega princa, vendar Rudolf svojega naslovnega junaka navsezadnje privede v veliko težji položaj od tistega, v katerem se je znašel Mali princ: ta si namreč najde prijatelja v pilotu, ki je moral prisilno pristati v puščavi, medtem ko Nesrečni princ ne more več računati na prijateljstvo pri svojem sopotniku – večna misel o gledanju s srcem pa tako postane čudno mrtva. Igro je leta 1993 režirala Mateja Koležnik.

Kratka radijska igra
V metafikcijski grozljivki Postmoderna sfinga avtorja Marka Elsnerja Grošlja moški (Pavle Ravnohrib) zamenja stvarnost s svojo domišljijsko resničnostjo. Svojo ženo (Judita Hahn Kreft) namreč nadomesti z lutko iz izložbe, ki zanj postane nič manj kot svetovno znana literarna junakinja Lulu, usodna ženska iz istoimenske drame Franka Wedekinda. Z njo hoče junak začeti novo življenje, vendar pa se njegova nerealna domislica izteče na podoben način, kakor je sam opravil s svojo ženo in s stvarnim svetom. In kot nam v svoji igri kaže avtor Marko Elsner Grošelj, je očitno, da tudi postmoderna sfinga zastavlja človeku ravno tako usodna vprašanja o svetu, kakor so to počele njene klasične grške prednice. Kratko radijsko igro je leta 1991 režiral Gregor Tozon, na sporedu pa bo v soboto ob 19.30 na programu Ars.

Termin kratke radijske igre na prvem programu v soboto ob 22.40 bo zaznamoval parodični potencial zaposlovalne politike pri nas, ki ostaja večno aktualna tema za marsikatero generacijo naše družbe. Kaj so pravzaprav kakovosti in kompetence, ki jih posameznik potrebuje, da zasede novo delovno mesto vratarja – ali pa pogoj sploh niso kompetence, temveč vse kaj drugega? Kratko radijsko igro Vratar je napisal Senad Dizdarević, leta 1999 pa jo je režirala Barbara Hieng Samobor.

Radijska igra za otroke
Mlade poslušalke in poslušalce bo v nedeljo ob 8.05 na prvem programu razveselila radijska igra za otroke Čarobni trenutek. Napisal jo je slovaški avtor Jan Uličiansky, avtor številnih lutkovnih iger za otroke, radijskih iger, knjig, scenarijev za risanke ter gledaliških in televizijskih iger. Zgodba igre v režiji Ane Krauthaker je postavljena v pustolovski in zabavno skrivnosten svet potujoče družine čarovnika, ki s svojo umetnostjo razveseljuje staro in mlado. Ne gre pa seveda vse gladko, ker tudi čarovnik ne more vsega pričarati. In ravno tu se dogodivščina šele začne! Radijska igra za otroke je nastala leta 2003.

Poslušalke in poslušalci, predvajane radijske igre lahko slišite tudi na spletnih straneh Prvega in Arsa ter na spletni platformi RTV 365. Radijske igre so na spletu na voljo še mesec dni po predvajanju v etru.