Je pa februar dobil ime po rimskem prazniku sprave in očiščenja – febre. Rimljani so po starem koledarju namreč leto začeli s 1. marcem in pred prihodom novega leta se je bilo treba obredno "očistiti". V tem premišljujočem duhu je intoniran tudi program februarskih radijskih iger na Prvem in Arsu Radia Slovenija. Slušna februarska pokrajina je precej nekonvencionalna, razpeta med dramo in zlasti redkejše žanrske premene, kot so poezija, pripoved ali dokument. Ta mesec prinaša Cikel poosebljenih radijskih iger za otroke, nekaj iger, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenih na prepišni zahodni rob Slovenije in bo svojevrstna popotnica Novi Gorici, letošnji Evropski prestolnici kulture, dve igri se poklanjata našemu bardu ob kulturnem prazniku, sobote pa bodo v terminih kratke radijske igre na Prvem s pripovedno miniserijo Žetev in kletev v osišče postavile razmisleke o slovenskih arhetipih. Prvič pa bosta v radijskem etru predvajani tudi dve novi igri – Misterij žene po predlogi Tamare Doneve v režiji Alena Jelena in Periferija po izvirni radijski predlogi Kaje Novosel v režiji Špele Kravogel. Skratka, obeta se torej mesec slušnih razmislekov predvsem o tem, kdo smo, v kakšnem svetu živimo in kakšnega želimo pustiti za sabo.

Hamlet ali ključna vprašanja o dejanjih in čustvih posameznika
Mesec vpeljuje zvočna miniatura Hamlet v novem terminu kratke radijske igre na Arsu v soboto zvečer. Premeno te Shakespearove drame vodi jasen koncept režiserja Matjaža Fariča na treh časovno razmaknjenih prevodih Klavdijevega monologa. Variacije izhodiščnega stavka "Očetu tvojemu umrl je oče" zastavljajo ključna vprašanja o dejanjih in čustvih posameznika. Ta je v vseh časih in družbah namreč neizbežno soočen z isto usodo, da vsakomur umre oče. Ob tem pa vprašanje, zakaj in kdaj pozneje nekateri postanejo morilci, drugim pa žalovanje povsem spremeni pogled na svet, ostaja odprto.

Režiser in avtor idejne zasnove igre iz leta 2009 je Matjaž Farič, nastopa pa Vladimir Jurc.

Kaj poganja to, kar imenujemo slovenstvo? Kakšne podobe so oblikovale notranje življenje ljudi, ki jih imenujemo Slovenci?
Februarske sobote so v terminu kratke radijske igre na Prvem v znamenju štiridelne, pripovedno igrane miniserije Žetev in kletev. Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in neznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v slušni jezik, in to v pripovedno igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v predpustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi.

V prvem delu – Kresnikove prigode – smo priča nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnik, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev.

Ko stvarni, predmetni svet poosebljen
V terminih radijskih iger za otroke se bomo v februarskih nedeljskih jutrih s Ciklom poosebljenih radijskih iger za otroke družili s prav posebnimi junaki, takšnimi s prevzetimi človeškimi lastnostmi. Otroci predmete in pojave namreč v svojih igrah in dojemanjih pogosto poosebijo, nekateri pa še daleč v odraslo dobo ohranjajo poseben, torej poosebljen odnos do stvarnega sveta. Morda so ključne zato tudi pravljice, ki v svoja pripovedna osišča postavljajo oživljene stvari, da bi jih razvijajoči možgani in čustva lahko lažje razumeli. Iz bogate zakladnice tovrstnega žanra slušnih iger – arhiv Radia Slovenija pod tem kvalifikatorjem ponudi več kot 80 zadetkov – je režiser Klemen Markovčič v tokratni slušni krog sklenil štiri igre, Mala huda urica, Zvezda in srce, Zakaj in Vprašáj, prvo februarsko nedeljo pa ga začenja Vzorček po zgodbi Franeta Puntarja iz leta 1974 v režiji Rosande Sajko.

Pozimi vsem grozijo prehladi in radi se zavijamo v šale. Kaj pa, če se prehladí Glas? Tudi Glas bi se rad zavil v šal, toda kakšen? Ker Glas samo slišimo, mora biti torej tudi šal tak, da se ga sliši. Današnja zvočna pravljica za dobro jutro, torej o prehlajenem glasu. Kot Glas v radijski igri za otroke nastopa Janez Hočevar - Rifle.

Ko gre popotnik skozi atomski vek …
V ponedeljkov termin radijske igre na Arsu je našla pot radiofonska pesnitev Šel je popotnik skozi atomski vek po pesmi Mateja Bora, posneti leta 1958. Režiser Mirč Kragelj in skladatelj Uroš Krek sta pesnitev vzela za izhodišče besedno-glasbene forme kot protest zoper manipulacijo z atomsko energijo, v kateri je Matej Bor videl najstrahotnejšo možnost za uničenje človeštva. V brezumnem obdobju 21. stoletja, ko se obnavljajo že pozabljena protiatomska zaklonišča, je očitno spet čas, da se spomnimo; tudi na Russell–Einsteinov manifest iz leta 1955, torej izpred okroglih 70 let. Ta je sredi hladne vojne namreč poudaril nevarnosti jedrskega orožja in pozval svetovne voditelje, naj si prizadevajo za mirno rešitev mednarodnih konfliktov. Očitno so takšen poziv in razmisleki, ki so pestili tudi Mateja Bora, spet potrebni.

Epistolarni svet Zofke Kveder
V torkovem terminu radijske igre na Prvem se obeta premiera monodrame Misterij žene po predlogi Tamare Doneve. Ta predstavlja kompleksnost življenja Zofke Kveder, njeno vpetost v družinsko in družbeno stvarnost, odnos do hčerke Vladoše in nesrečne poskuse ljubezni. Donevo so navdihnila osebna pisma Kveder, med ohranjeno korespondenco pa še posebej poslednje, ki ga je že mrtvi hčerki pisala dan po njeni smrti. In prav na dan, ko je prejela vest o smrti Vladoše in fotografijo njenih posmrtnih ostankov, se monodrama tudi začenja. Ustvarjalci Zofko Kveder namreč ujamejo v najintimnejših trenutkih njene neizmerne bolečine in osamljenosti, a jo predstavijo tudi kot borko za resnico, ki trpljenju in zavračanju navkljub ni nikoli klonila.

Režiser in avtor priredbe radijske igre, nastale leta 2024 v koprodukciji RAI-ja – Radia Trst A, je Alen Jelen, v vlogi Zofke Kveder pa nastopa Nikla Petruška Panizon.

Akrostih kot testament lastnemu narodu
Termin četrtkove radijske igre na Arsu je ob bližajočem se kulturnem prazniku zasedel v radiofonsko igro prirejen in v izbranih zvočnih okoljih posnet Sonetni venec Franceta Prešerna. Za radijsko izvedbo sta ga leta 2007 zasnovala dramski igralec Polde Bibič in režiser Igor Likar. Sonetni venec je z znanim magistralnim akrostihom na videz posvečen le Prešernovi neuslišani ljubezni – Primičevi Juliji. V resnici pa se pozornejšemu poslušalcu razkriva kot pesnikov pomenljiv pesemski testament lastnemu narodu. V nagovarjanju in v dialogih pesnikovega srca z njegovo izvoljenko se nam namreč razkrivata vsa daljnovidnost in preroška moč njegovih vizij in premislekov o duhu naroda in usode ustvarjalca v njem.

Dialog med pesnikom in učencem na kulturni praznik
V sobotni termin kratke radijske igre na Arsu je na kulturni praznik našla pot Nova pisarija Franceta Prešerna. Gre za programsko ironično delo našega velikega pesnika, ki ga je kot edinega napisal v dramski obliki. V dvodelnem govoru, sprva o pesniškem jeziku, pozneje pa o pesniških oblikah, sooča izkušenega mojstra in nadobudnega učenca.

Igro je leta 1997 za radio priredil in zrežiral Aleš Jan, v osrednjih vlogah pa nastopata Polde Bibič in Boris Ostan.

Ko se na luni srečata kurent in človek
V sobotnem terminu kratke radijske igre se na Arsu nadaljuje tudi pripovedno-igrani krog z miniserijo Žetev in kletev. Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata.

V drugem delu – Stvarjenje sveta – se Dajbog naveliča iskanja praznine, na Luni se srečata kurent in človek, Vesna pa povije Jurija.

Ko budilka zapusti svojega lastnika
Prvi februarski teden v nedeljo na Prvem sklepa Mala huda urica, druga igra iz mesečnega Cikla poosebljenih radijskih iger za otroke. Budilka iz zgodbe Toma Kočarja iz leta 1999 se napoti iskat primernejšega lastnika. Sedanji namreč z njo prav grdo ravna, mala urica pa je zato na moč huda in ga zapusti. Pojdimo torej z urico skupaj na pot; morda pa le najde nekoga, kot si ga želi.

Igro je zrežirala Irena Glonar, v vlogi Urice pa nastopa Polona Juh.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali pa na RTV 365 in RTV Živ Žav.