Oddajo bosta izmenično vodila Boštjan Narat in Dražen Dragojević, pripravljata pa jo v sodelovanju s Sašo Šavel Burkart, urednico Uredništva oddaj o kulturi na RTV Slovenija. Na 50-minutni pogovor bo vsakokratni voditelj Panoptikuma povabil štiri sogovornike.

"Moj osebni cilj je oddaja z relevantnimi vsebinami in zanimivimi sogovorniki, a ne akademsko zadrta in rigidna oddaja," pravi Narat, ki s televizijskim vodenjem še nima izkušenj, že tretjo sezono pa vodi živahne pogovore Filozofiranje v Varieteju v Kavarni Union. Filozof in glasbenik želi pogovore zasnovati odprto in sproščeno, saj je prepričan, da "filozofija ni v akademski slonokoščen stolp zaprta veda, ampak v prvi vrsti vesela in radostna znanost, mišljenje, ki se navdušuje nad seboj in lastno sposobnostjo uvida".

Potencial razvijajoče se misli
"Panoptikum poskuša zavzeti drug, drugačen pogled na probleme v kulturi, na določene ga bo šele razprl, ter gledalce in gledalke miselno opremiti za družbeno realnost," pravi Dražen Dragojević, ki na TV Slovenija vodi tudi oddajo Knjiga mene briga. "Format me privlači, ker gre za diskusijo, njen potencialni presežek pa je v tem, da se misel razvija, tudi ko preskoči ali se prelomi, da oddaja ni le seštevek mnenj, ampak je miselni produkt. Tak format tudi vrača televiziji dostojanstvo, saj misli za javnost in z njo, namesto da jo samo ozvoči."

Pozitivno nezadovoljstvo skozi radovednost išče več
"Izziv zame je vzpostaviti prostor, v katerega vstopajo ljudje, ki razmišljajo in berejo," meni Narat in si želi, da bi oddaja lahko ponudila razširitev njihovega miselnega prostora. Obravnava aktualnih tem zanj ne predstavlja le trenutno perečih tem, ampak vseh univerzalnih pomembnih vprašanj, ki se kakor koli povezujejo s časom, v katerem prebivamo. Prva oddaja z naslovom O čem govoriti? In predvsem: kako? se bo navezovala na vprašanje govorice, jezika in njegove rabe, odgovornosti do izrečenega. "Zdi se mi, da mora oddaja, ki je v svojem bistvu pogovorna, najprej premisliti orodje, s katerim bo ves čas rokovala, stvari, ki se tičejo komunikacije, govora ipd."

Zanimiva se mu zdita tudi tema pohlepa in odnosa do denarja, vprašanje dela ali vprašanje mej med zapisano besedo in zapisano besedo, ki postane poezija ... "Mislim, da se vse te teme zelo neposredno dotikajo vsakdanjega življenja. Mnogo ljudi v vsakodnevnem življenju naletava na takšna in podobna vprašanja, ki so vendarle bolj splošna in se tičejo mišljenja, ki mu lahko rečemo filozofsko. Definitivno je oddaja namenjena razmišljujočim in večno nezadovoljnim. Nezadovoljstvo v pozitivnem pomenu besede je krasna stvar, saj pomeni, da se nikoli ne ustaviš, da nisi nikoli popolnoma zadovoljen s tem, do česar prideš. Inteligentna znanost se zaveda svojih meja in tega, da nikoli ne pride do konca. Ravno zaradi tega nezadovoljstva, ki se v bistvu uresničuje skozi radovednost, se nikoli ne ustavimo in gremo naprej."

Metoda petega gosta
Svojo vlogo voditelja Narat želi vzpostaviti nekoliko drugače, ne zgolj kot voditelj, ki zastavlja vprašanja, ampak tudi tisti, ki provocira pogovor, ga vodi in se ga hkrati udeležuje. " Ena izmed idej za naslov oddaje je bila Peti gost, kar pomeni, da je peti gost voditelj. Voditelj, ki ne pristopa kot 'vseznalec', ampak kot aktiven del pogovora. Želim si, da se tudi meni stvari razjasnjujejo, a seveda nikoli do konca ne razjasnijo. Teme in vprašanja, ki jih bodo obravnavali v Panoptkumu, so ravno takšni, da ne nudijo jasnih odgovorov in o njih želijo predvsem odpirati prostor mišljenja, ne pa dokončne vednosti, saj so posamezni zaključki smotrni le v smislu doseganja stopnje, s katere napredujemo, ne pa kot vednost, znotraj katere se počutimo udobno in potem o teh vprašanjih ne razmišljamo več," pravi Narat.

Dragojević, ki je pred leti vodil tudi pogovorno oddajo Peti element, pravi, da bo v novi oddaji debata bolj zgoščena, pogled pa izostren na določenem kulturnem vprašanju. "Pravzaprav gre za nadgradnjo četrtkovih kulturnih omizij, a s to razliko, da se Panoptikum odmika od kulturne politike, da bi premeril probleme, ki jo predhajajo, in bil najbrž šele tako političen." "Ključ" za izbiro obravnavnih tem vidi v "preseku osebnega zanimanja in poslanstva oziroma javnega interesa, služi pa širjenju in poglabljanju vednosti o kulturnih pojavih, odpira in kultivira prostor za premislek o stanju stvari, ki naj bi nam pomagal prečiti družbeno realnost. Skratka, teme so raznolike, kulturnih pogojev in praks, ki potrebujejo in ponujajo premislek, je veliko, a še pred temo je pristop k temi. Metoda je resnica ali kako že ..." Kot moderator bo "še naprej pristopal avtorsko, civilno odgovorno, po vseh kilometrih v mediju tudi bolj prekaljeno, si domišljam".

"Kdo koga pregleduje in nadzoruje?"
Naslov oddaje asociira na idejo angleškega filozofa in pravnika Jeremyja Benthama, ki je zapor zasnoval kot krožno poslopje, v katerem lahko uslužbenci iz središča nenehno opazujejo dogajanje na vseh straneh krožnega oboda, francoski filozof Michel Foucault pa je Benthamov panoptikum kot metaforo uporabil za opis delovanja nenehnega nadzora in discipliniranja v sodobni družbi.

In kako tako idejo vsevida povezati z oddajo? "Takšna oddaja lahko na neki ravni igra vlogo korektiva, tako da opozarja, odpira oči, morda tudi kaj spreminja, seveda ne v realnem svetu, ampak v miselnem. Če morda lahko svojo vlogo voditelja dojemam kot vlogo osebe, ki opazuje in na podlagi tega zastavlja vprašanja, sem lahko na neki način tudi nadzornik. Prispodoba sveta kot ječe pa tudi ni tako zelo zgrešena," pravi Narat, Dragojević pa šaljivo dodaja: "Razvijati hočem to, na kar že samo ime namiguje – pregled in nadzor. Kdo koga pregleduje in nadzoruje, pa je vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora."

Nika Arhar