Letošnji Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore se odvija med 3. in 9. marcem. Festivalski program najdete tukaj.

7. marec bo v znamenju razglasitve prejemnika oz. prejemnice bodeče neže in gledališke predstave kolektiva Fem TV v Pionirskem domu v Ljubljani. Foto: Rdeče zore
7. marec bo v znamenju razglasitve prejemnika oz. prejemnice bodeče neže in gledališke predstave kolektiva Fem TV v Pionirskem domu v Ljubljani. Foto: Rdeče zore

Prvi festivalski dan prinaša spletno razstavo in avdiovideo predavanje Katarine Radaljac, naslovljeno Čezvrstno materinstvo pod zatiranjem: Vzgoja z zvočno komunikacijo, ki izobražuje širšo javnost o čezvrstnem materinstvu s poudarkom na pomenu zvočne komunikacije med materjo in otrokom zaradi varnosti, povezovanja ali vzgoje.

Antinagrada bodeča neža

Spletno glasovanje za antinagrado bodeča neža 2024/2025 je potekalo med 17. februarjem in 2. marcem 2025. Delovna skupina Rdečih zor in urednistva spol.si je tokrat predlagala 20 izjav, svoje glasove so oddale 504 osebe. Pet izjav finalistk najdete na tej povezavi. Zmagovalno izjavo bo izbralo občinstvo na razglasitvi nagrade, ki jo bo gostil kolektiv Fem TV v petek, 7. marca, v Dvorani Jenko Pionirskega teatra v Ljubljani.

Med orgijo pikslov in pomenom telesnih dlak
Prav tako bodo odprli dvojico razstav. Lenča Malec se predstavlja z Orgijo pikslov, skozi katero raziskuje estetiko in politiko slabe podobe (ang. poor image) – slike nizke ločljivosti, ki v digitalni dobi kroži kot odsev sodobne vizualne ekonomije. Lea Culetto pa se predstavlja z razstavo Moje življenje je dlakava zgodba, drugič, ki se poigrava s pomenom telesnih dlak in njihove družbene (ne)sprejemljivosti.

Festivalski filmski program se bo odvil v petek, 7. marca, v Slovenski kinoteki. Na ogled bo kalejdoskop feminističnih reprezentacij kvirovskih in flintovskih izkušenj vse od vampirskega kvirovskega koda v filmu Olgine oči do surove dokumentarnosti filma Ne moremo narediti veliko, ki izpostavlja družbeno ignoranco do ženskega (reproduktivnega) zdravja. Drugi filmski sklop bo odprla Vesoljska lezbična fisting opereta na Veneri, ki odpira vprašanji spolne svobode in užitka. Ti temi še dodatno poglabljata poetična raziskava Spolna fluidnost in dokumentarni film Nekaj posebnega, ki se poglobi v vprašanja o etični produkciji pornografije.

Filmski program se bo nadaljeval še v soboto, 8. marca, v Klubu Tiffany. Na ogled bo nabor eksperimentalnih in malo manj eksperimentalnih kratkih filmov, posvečenih opolnomočenju žensk.

Festival Rdeče zore se vsakoletno odvije na začetku marca. Foto: Rdeče zore
Festival Rdeče zore se vsakoletno odvije na začetku marca. Foto: Rdeče zore

"Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice"
Ob mednarodnem dnevu žensk se bo že tradicionalno odvil tudi protest na Kongresnem trgu v Ljubljani. Tokrat ga organizirajo pod geslom Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice. V ospredju bo problem feminiziranosti poklicev v različnih panogah ter štiri glavne zahteve, med katerimi so višje plače in izboljšanje delovnih pogojev za delavstvo v feminiziranih poklicih. Na protestu bo odzvanjala tudi zahteva po trajnem sistemskem viru financiranja za domove za starejše, okrepitvi sistema javnih vrtcev ter znižanju plačila in povečanju njihove dostopnosti ter podružbljanje in samoupravljanje sistema javnih storitev.

Letošnji festival bosta v Ljubljani v nedeljo sklenila veganski brunch v Placu in odprti trening ženskega kontaktnega športa na kotalkah – t. i. roller derby.

Mariborski del festivala bo v treh večerih prinesel šesterico žanrsko raznolikih uprizoritvenih produkcij priznanih avtoric, ki preizprašujejo meje umetnosti in resničnosti, spolnih in družbenih vlog ter samega gledališkega izraza.

Mednarodni festival Rdeče zore vsakoletno vse od leta 2000 poteka na začetku marca. Sprva je bil poimenovan kot ženski, kasneje feministični, leta 2007 pa je v svoje ime vključil še pridevnik kvirovski. Festival nastaja pod okriljem Kulturno umetniškega društva Mreža znotraj AKC-ja Metelkova mesto.

Festival je dobil ime po glavni junakinji mladinskega romana Die rote Zora und ihre Bande (Rdeča Zora in njena tolpa) nemško-švicarskega pisatelja Kurta Helda, z rojstnim imenom Kurt Kläber. Prvikrat je izšel leta 1941 in temelji na resničnih likih, ki jih je avtor spoznal okoli leta 1940, ko je potoval po območju nekdanje Jugoslavije.