Kot je na predstavitvi projekta v Mariboru dejal Borut Jerman iz PiNA Koper, gre za vzpostavitev povezave in iskanje sinergij med različnimi sektorji, kot to deluje v avstrijskem Linzu. "Ko gospodarstvo na dnevni ravni sodeluje z umetniki, s kreativo, pri reševanju najbolj zahtevnih vprašanj, ki jih postavlja tehnološki razvoj oziroma v našem primeru tudi družbeni razvoj," pravi. "Sliši se ambiciozno, utopično, a verjamem, da smo dovolj kompetentni, mednarodno vpeti, skupaj delamo že več let in verjamemo, da lahko zaženemo takšno okolje tudi v Sloveniji," dodaja.

Osnovno poslanstvo povezovalnega projekta RUK je z raziskovalno umetnostjo blažiti ostre meje med naravoslovnimi in družboslovnimi vedami na področjih, kot so informacijsko-komunikacijske tehnologije, humanizacija tehnologije, virtualna in razširjena resničnost, robotika, biotehnologija in nanotehnologija.

Eden od prvih korakov bo raziskava, kakšne so kreativne potrebe v gospodarstvu in koliko je dejanskega potenciala za to v kreativni industriji. Pri tem so po Jermanovih besedah že vzpostavili sodelovanje z različnimi podjetji, med drugim z Yaskawo in Gen-I. "Skupaj bomo snovali in preizkušali načine, kako lahko tako različni področji iščeta skupne točke," je dejal.

V ta namen bodo v treh slovenskih krajih vzpostavili laboratorije z ustrezno infrastrukturo in v prvi fazi izvedli 11 konkretnih pilotnih projektov, od povezovanja virtualne resničnosti in kulturne dediščine s ciljem pospeševanja turizma z novimi mediji do poskusov uporabe odpadne plastike za gradbeni material. Med drugim naj bi preizkusili mobilno samooskrbno hišo za mlade družine in možnosti različne uporabe biomase iz invazivnih rastlinskih vrst.

S tehnologijo do razumevanja sveta
Še posebej jih zanimajo nove tehnologije kot možno orožje za izobraževanje, pojasnjuje Jerman. "Mladi vedno manj gledajo skozi okno in vedno bolj v zaslone oziroma očala. Ne moremo se boriti proti tehnološkemu razvoju, lahko pa ga uporabimo kot orodje za doseganje razumevanja sveta, v katerem živimo."

Kot pravi Špela Pavli Perko iz Delavskega doma Trbovlje, se nekateri projekti že izvajajo in bodo v okviru RUK-a nadgrajeni. Med te spadajo na primer festivali intermedijske umetnosti, ki so pri posameznih partnerjih že dobro utečeni.

RUK je poleg projekta KONS s sedežem v Ljubljani uspešno kandidiral na lanskem javnem razpisu za izbor operacij Mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, ki se izvaja v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Vsak od njiju bo v skladu z odločitvijo prejel 4,5 milijona evrov.

Projekti bodo morali biti tržno uspešni
Po besedah Aleksandre Kostič iz KID Kibla so z razpisom zavezani h konkretnim rezultatom. "Kazalci so zelo jasno določeni. Eden od teh je, da izvedemo pilotske projekte in jih privedemo na tržišče, kjer morajo biti tržno uspešni. Torej, leta 2023 mora laboratorij sam delovati s svojimi projekti in se preživljati na tržišču."