Eden največjih kulturnih projektov v zgodovini Slovenije, ki se bo odvijal v Mariboru, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Velenju, Novem mestu in na Ptuju, se bo začel z otvoritveno slovesnostjo 14. januarja 2012. Ko bo opravljena obravnava programa dogodkov na programskem svetu in svetu zavoda Maribor 2012, ga bodo končno v celoti predstavili še javnosti.

Denarja za najem TVT-ja sami nimajo
Dogodki na EPK-ju so razvrščeni v štiri programske sklope: Terminal 12, Ključi mesta, Urbane brazde in Življenje na dotik. Po besedah programskega direktorja EPK-ja Mitje Čandra združujejo tako vrhunsko umetnost kot aktivnosti, namenjene oživitvi mestnih središč, krepitvi kulture sobivanja, multimedijski refleksiji ter povezovanju med mesti in s tujino: "Sestavili smo kakovosten in raznovrsten program. Tisti, ki resno jemljejo ta projekt, zagotovo ne bodo razočarani."

Osnutek programa, ki obsega 412 projektov v okvirni skupni vrednosti 16,5 milijona evrov, so zaključili pred tednom dni, čeprav so prizorišča in finančna shema še negotovi. Med drugim ni sklenjena najemna pogodba za halo v nekdanji tovarni TVT Boris Kidrič, ki naj bi večino leta dajala streho vrhunskim dogodkom. Generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer je povedala, da pogodbe še niso podpisali, ker nimajo zagotovil, da bodo dobili sredstva, potrebna za najemnino, tehnično opremo in upravljanje tako velikega objekta. Tega denarja namreč sami nimajo.

Ne mečejo puške v koruzo
Za leto 2012 je bilo zavodu Maribor 2012 obljubljenih 20 milijonov evrov, od tega naj bi pol zagotovilo ministrstvo za kulturo, pol pa sodelujoče občine. Iz skupne vsote je 15 odstotkov namenjenih delovanju zavoda in 85 odstotkov za pripravo in izvedbo programa. Žilič Fišerjeva je poudarila, da je teh 20 milijonov za zdaj samo obljubljenih, ne pa tudi rezerviranih v proračunih. "Smo v zelo težavni situaciji, saj je nemogoče podpisovati zavezujoče pogodbe, če nimamo zadaj jasne in zagotovljene finančne konstrukcije," je dodala. Ob tem je spomnila, da je vlada januarja obljubila, da bodo poleg ministrstva za kulturo sredstva za EPK prispevali tudi drugi resorji, saj projekt posega tudi na druga področja, a se ta obljuba ni uresničila.

Niso še vrgli puške v koruzo. "Izhajamo iz situacije, kjer se vsi zavedamo, da smo pred durmi. Istočasno se zavedamo, da je treba potenciale v mestu in Sloveniji spodbuditi na tak način, da jih bo najbolje mogoče ponuditi v prihodnjem letu. To pomeni tako z vidika producentov kot z vidika lokacij. Verjamem, da je programski direktor, ko je pripravljal program, izhajal iz tega, da je pritegnil najboljše, ključne in različne producente in upošteval realnost v danem trenutku," pravi generalna direktorica.

Računajo, da se bodo dogodki promovirali sami
V tem času naj bi tekle tudi promocijske aktivnosti. Ta teden so predstavili osveženo grafično podobo ter nov slogan Zavrtimo skupaj! s simbolom vrtavke. Denarja za promocijo prihodnje leto pa ni, saj bo ogromno drugih stroškov, zato v zavodu računajo, da se bodo dogodki promovirali sami. "Verjamem, da bodo programi in projekti tako kakovostni in odprti navzven, da bodo sami vlekli občinstvo," je dejala Žilič Fišerjeva.

Ravno pomanjkljiva promocija je ena največkrat izrečenih kritik na račun EPK-ja. Veliko razočaranja je tudi zaradi neizpolnjenih obljub glede infrastrukturnih vlaganj v sodelujočih mestih. "Zgodbe okoli Maksa in nekaterih drugih objektov so mejile na surrealistično grotesko," je za povedal Boris Vezjak iz društva Zofijini ljubimci, ki je eno najbolj glasnih kritikov dogajanja okoli EPK-ja.

Častno pokroviteljstvo predsednika republike
Po mnenju Vezjaka se je projektu EPK-ja zalomilo zaradi "celega niza zdrsov, recimo popolne neresnosti politike, predvsem občinske, neobičajne zaupljivosti in zlizanosti politikov s kulturniki, celo politizacije kulture, ter seveda popolnega spregleda realnosti problemov in kritičnih opozoril". Nekaj je k temu po njegovem mnenju prispevala tudi gospodarska kriza, ki je dobro načela finančne pipice. O uspešnosti EPK-ja kljub težavam, h katerim je prispevala tudi gospodarska kriza, Vezjak ne dvomi. "Ta je velikokrat stvar piara in retorike. Bolj me je strah, kaj bo dan kasneje, ko bo cirkus odšel iz mesta. Da le takrat ne bi znova ostali sami - še bolj kot poprej," je zaključil filozof.

Častno pokroviteljstvo nad EPK-jem je prevzel predsednik republike Danilo Türk, ki meni, da gre za "zelo pomemben nacionalni projekt, projekt mnogih možnosti in priložnosti, ki izhajajo iz posebnega pomena, ki ga ima kultura za slovenski narod".