Pri projektu je vendarle vztrajal zaradi umetnikov, ki jih je pritegnil k projektu in s katerimi je delal tedne brez podpisanih pogodb. Kot je še povedal Bulc, je vztrajal tudi zaradi jedra koncepta, ki ga niso prepovedali, temveč samo problematizirali.

Izključili so nekaj ključnih zadev, zahtevali so drugačno scenografijo, scenografka je zato prekinila sodelovanje - izključili so enega ključnih nastopajočih - in dodali novo obvezno umetniško točko, je povedal režiser. Še pred tem so ga, kot je nadaljeval, ustrahovali z odpovedjo, čeprav so ga novembra sami povabili in sprejeli njegov avtorski koncept. Po šestih tednih dela je brez kakršnih koli pojasnil dobil odpoved, ki pa je bila čez 24 ur preklicana, češ da se je zgodila napaka.

Letošnja proslava ena boljših doslej?
Predsednik sklada Janez Bogataj je proslavo označil za eno boljših doslej, vendar kot je poudaril, so morali biti pozorni na državne simbole. Za STA je Bogataj povedal, da so tudi zbrani v Cankarjevem domu, s katerimi se je pogovarjal, poudarili, da je bila nedeljska proslava ena boljših doslej. Proslava je minila v duhu odpiranja novih umetniških interpretacij. Sedma kitica Zdravljice je bila predstavljena v več jezikih oziroma načinih izvedbe. Podobno je povedala ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.

"Mislim, da je Slovenija s tem konceptom pokazala, da zna malo drugače gledati nase in na svet. Če pa režiser ni zadovoljen s tem, kar je naredil, pa je to njegova težava. Dejstvo je, da je upravni odbor pripravljal državno proslavo, da smo morali biti pozorni, ker je to državna proslava, tudi na državne simbole," je poudaril predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada.

Bogataj bi "težko rekel", da je sklad posegal v vsebino
Druge "umetniško-izpovedne zadeve, ki si jih je lahko zamislil Bulc", pa po Bogatajevem mnenju sodijo v eksperimentalno gledališče ali v izražanje čustev na ulici. Predsednik sklada bi "težko rekel", da je sklad kakor koli posegel v vsebino proslave. Zdi pa se mu, da "graditi na simbolih, ki nam že tako grenijo vsakdan tako ali drugače, kot so žica, protestniki in podobe stvari", ne sodi na državno proslavo ob kulturnem prazniku. "Kajti to je proslava kulturnega praznika, proslava pesnika, ni pa to politični shod."
Kot je povedala ministrica za kulturo, za državno proslavo skrbi upravni odbor, ki potrdi scenarij in odloča o tem, koga bodo izbrali za režiserja: "Kolikor mi je znano, so morali gospodu Bulcu zagotoviti, da se državni simboli uporabljajo v skladu z zakonom."

Nezaupanje v kritičen razmislek o aktualnih zadevah
Po Bulčevem mnenju je šlo za strah pred preveč provokativno in kritično proslavo ter za popolno nezaupanje v avtonomen umetniški izraz in kritičen razmislek o času. Bulc je prepričan, da je strah gonilna silna odločevalcev v državi. Strah jih je kritike, subverzivnega, satiričnosti, tistih, ki mislijo drugače, izgube položaja, privilegijev, strah jih je umetnosti.

Sveža Bulčeva pojasnila glede posegov upravnega odbora
Režiser proslave je danes STA-ju poslal dokumente, v katerih mu upravni odbor med drugim sporoča, da v scenariju ni navedeno besedilo Mihe Blažiča - N'toka, ki naj nastopil z avtorsko rap pesmijo o nastanku naroda. Člani odbora so zapisali, da se zaradi časovne stiske njegovemu nastopu odpovedujejo, namesto tega pa naj se vključi recitacija celotne himne, kot je bila dosedanja praksa in za kar je upravni odbor sprejel sklep, da bo stalnica vseh proslav. Za recital so predlagali lansko nagrajenko Pio Zemljič ali kateregakoli gledališkega igralca. Bulc ob tem opozarja, da so zapis o časovni stiski poslali že 15. januarja.

Glede nestrinjanja pri scenografiji je Bulc odgovoril, da je bila v njegovi ekipi scenografka Petra Veber, s katero sta si zamislila element zavese ali napisa na odru, ki bi bila narejena iz bodeče žice oz. nečesa podobnega. To idejo je Bulc ustno predstavil na sestanku s službo za državne proslave. Kot je pojasnil, "mu je bilo nato večkrat rečeno", naj idejo z žico opusti, "saj jo bodo tako ali tako prepovedali, če ne prej, par dni pred prireditvijo oziroma na generalki, da je škoda časa in dela."

Bulc je ob tem še dodal, da za ta primer "žal ne obstaja noben pisni dokument, ki dokazuje, da smo imeli tovrstne pogovore". Režiser je žico izločil in zato se je Vebrova od projekta poslovila. Kot je pojasnil, ni hotela pristati na vmešavanja v njeno avtorsko delo. Bulc je zatem predlagal, da osrednji scenski element proslave postane slovenski grb. Upravni odbor je nato sprejel sklep, naj bo grb barven in naj se pojavi ob himni na začetku proslave. Namesto med proslavo projiciranega grba pa naj se projicirajo različni portreti Prešerna, je še sprejel odbor pred proslavo.