Simon Kardum želi v svojem naslednjem mandatu na čelu Kina Šiška nadgraditi Šiškino zgodbo, okupirati nekdanjo občino in razglasiti Slovenijo za prvo umetniško državo na svetu.
Direktorja Prostora urbane kulture Kino Šiška, Simona Karduma, smo v MMC-jevi spletni klepetalnici gostili ob 4. rojstnem dnevu Kina Šiška. Praznovanje, ki poteka toliko dni, kolikor let obstoja praznuje Kino Šiška, se je začelo 11. septembra, do sobote pa se bodo zvrstili med drugim koncert pankerjev Via Ofenziva in Niet, stripovski festival Stripolis, novi dokumentarec Damjana Kozoleta Projekt Rak: Ulayev dnevnik od novembra do novembra, intermedijski performans Časovni diagrami Marka Batiste in Boštjana Čadeža, slovenska premiera dokumentarca o Damirju Avdiću Pravi človek za kapitalizem ter Avdićev koncert, na katerem bo "bosanski psiho" predstavil svoj novi album Human Reich.
Nori koncerti, odfuzlane razstave in cefrajoči eksperimenti
Med največje dosežke Kina Šiške Kardum široko šteje vse "nore koncerte, odfuzlane razstave in cefrajoče eksperimente", njemu osebno pa je najbolj v spominu ostala Molvaerjeva koncertno-vizualna mojstrovina.
Pri nadstandardnem delu je denar vedno pomemben
"Največje težave so, kot običajno, povezane z denarjem," pravi, saj tega pri želji delovati nadstandardno nikoli ni dovolj. Kino Šiška, ki sicer poleg domačega občinstva privabi tudi številne tujce, kar 47 odstotkov proračunskih sredstev zbere iz lastnih virov, 53 odstotkov sredstev pa pridobijo iz mestnega, državnega in evropskega proračuna. Njihovi dogodki so različne narave, a profit tistih dobičkonosnih vedno namenijo "ali nepridobitni zgodbi ali pa v posodabljanje hiše in opreme".
Slovenske ustvarjalce izvažajo tudi v tujino
Prepoznavnost v mednarodnem prostoru iščejo z v to usmerjeno medijsko strategijo, promotorji v tujini in s partnerskimi povezavami s sorodnimi prizorišči, saj so poleg kakovosti dogodkov pomembna tudi osebna poznanstva, fizični stiki, ogledovanje produkcij, mreženje in lobiranje. Podpirajo pa tudi slovenske producente in ustvarjalce. Na glasbenem področju se tako v KŠ-ju predstavi okoli 40 odstotkov slovenskih ustvarjalcev, v preostalem delu programa pa je delež slovenskih umetnikov še višji, okoli 60 odstotkov. Slovenske ustvarjalce "izvažajo" tudi v tujino, med drugim v Beograd, Sarajevo, Šibenik, na Dunaj ali v Istanbul, razvijajo projekt mednarodne glasbene izmenjave in so evropski partner za mlade sodobne plesne ustvarjalce in street artiste.
Šišenski trg idej, ki se širi v mednarodni prostor
Vse to si želijo razvijati še naprej. Tako med svoje cilje Kardum prišteva trajnejšo prepoznavnost v mednarodnem prostoru, podporo mladim ustvarjalcem in izvoz ter uvoz najboljšega, kar premore evropska in slovenska scena. "Šiška kotira na mednarodni borzi," pravi Kardum, ki na iskanje zanimivih ustvarjalcev v tujino pogosto pošilja tudi svojo ožjo ekipo, celo tako, da pravi: "Včasih se zdi, da sem kar malo sam tam pred Šiško."
K ustvarjalnemu kulturnemu vrvenju prizorišča prispeva tudi bližnja okolica s sosednjo stavbo, kjer domuje veliko nevladnih kulturnih organizacij. "Trg prekomorskih brigad (in celotna Šiška) imata potencial postati pravi trg idej," meni Kardum, ki v ljubljanski urbani kulturi, kulturi odprtih in inovativnih konceptov, pogreša predvsem iskrenost in pogum. In s svojim pogumom si želi v naslednjem mandatu še nadgraditi Šiškino zgodbo, okupirati nekdanjo občino in razglasiti Slovenijo za prvo umetniško državo na svetu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje