Črte ljudstva Nazca so osupljivi opomniki bogate perujske predkolumbijske zgodovine, ki veljajo za eno največjih svetovnih arheoloških ugank, saj nihče ne ve natančno, kako so bile narisane in zakaj. Ogromne risbe, ki se najlepše vidijo iz letala, so skrivnostne podobe živali in geometričnih znakov, vtisnjenih v puščavska tla pred več kot 1.500 leti.
Ljudstvo Nazca naj bi figure oblikovalo s strganjem temnega puščavskega železooksidovega kamna in pod tem odkrili belo prst apnenca, ki se je ob izpostavljenosti jutranji rosi strdila. Čeprav so risbe in črte ohranjene že dolgo, so vseeno zelo občutljive, nezakoniti naseljenci na tem področju pa po besedah arheologinje Anne Peters ogrožajo raziskavo, ki jo opravlja približno 60 arheologov, specializiranih prav za to področje.
Uničili so pokopališče, figurice in keramiko
Kot je povedala perujska kulturna ministrica Blanca Alva, so prizorišče zasedli aprila med velikonočnimi prazniki, zdaj pa so tu začeli rediti še prašiče. V času bivanja na tem področju so uničili pokopališče in nekaj figur, saj so blizu njih postavili 50 barak, pri zadnji inšpekciji so našli tudi odlomljene koščke keramike. Težavo pri deložaciji skvoterjev ministrstvu in skrbnikom arheološkega področja predstavljajo perujski zakoni, ki so oblikovani tako, da ščitijo revne in tiste, brez zemlje.
Zaradi perujskih zakonov skvoterjev ne morejo pregnati
Pravi, da so skvoterji zadnji v zaporedju uničenja zaščitenega področja Nazca. Prizorišče so zasedli med velikonočnimi prazniki aprila. Perujski zakoni pa so oblikovani tako, da ščitijo revne in brez zemlje, zato ti preprečujejo napore, da jih odstranijo s prizorišča.
V Peruju imajo skvoterji, ki okupirajo zemljo za več kot dan, pravico do sodnega procesa pred deložacijo, ki lahko traja od dve leti do tri leta. "Težava je v tem, da bo do takrat prizorišče uničeno," pravi Alva.
"Področje ni arheološko"
Vodja skvoterske naselbine, Jesus Arias, zanika, da bi njegova skupnost poškodovala to področje. "To področje zame ni arheološko. Tu ni bilo nobenega pokopališča in tu tudi ni nikakršnih črt kulture Nazca." Pravi, da so vsi, ki živijo na tem področju, iz bližnjega mesta San Pablo in želijo imeti lasten dom. "Naša populacija še kar raste," pravi. "To so revni ljudje, ki nimajo denarja, da bi kupili zemljo ali hišo." Povedal pa je tudi, da bi kulturno ministrstvo moralo bolje označiti meje zaščitenega področja.
Takšne nedovoljene naselitve so v Peruju pogost način, da revni posamezniki ali organizirani preprodajalci z zemljo pridejo do posesti, razlastitve in deložacije pa so pogosto nasilne. "Nastane lahko kaos," pravi Livina Alvis, tožilka v provinci Nazca. Skvoterji so največja grožnja v več kot 13 tisočih arheoloških prizoriščih, ki predstavljajo perujsko dediščino. "Vsako leto dobimo 120-180 pritožb in opozoril o nezakonitih posegih na zaščitena prizorišča," pravi Alva. "Za moje sodelavce v drugih predelih Latinske Amerike, ki dobijo dva ali morda pet primerov na leto, je ta podoba neverjetna."