Slovenska avtorska zakonodaja je po implementaciji direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ena najboljših na svetu, so se sodelujoči avdiovizualni ustvarjalci strinjali na posvetu Včeraj, danes, jutri. Čeprav so z zakonodajo zadovoljni, pa še zmeraj ostaja prostor za izboljšave, predvsem na področju namenskih skladov.
Odlična zaščita pravic, vključno s pravicami na spletu
Po besedah Gregorja Štibernika, direktorja Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (AIPA), se je Slovenija z novo zakonodajo pridružila državam, kot so Španija, Italija, Poljska, Francija, Švica in Belgija, ki so svojim avdiovizualnim avtorjem zagotovile odlično zaščito pravic, vključno s pravicami na spletu. "Zdaj je ključnega pomena, da AIPA dobi razširjeno dovoljenje, da bo lahko zbirala in delila nadomestila, ki po novi zakonodaji pripadajo ustvarjalcem," je poudaril njen direktor.
Klemen Dvornik, predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, je ob tem dejal, da si lahko slovenski avdiovizualni ustvarjalci s sprejemom novele zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter novele zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic obetajo boljše čase. "Avdiovizualni ustvarjalci so bili vrsto let prikrajšani za nadomestila, ki so jih dobivali njihovi glasbeni kolegi, z novo zakonodajo pa se je obseg pravic močno povečal. To pomeni, da bo lahko AIPA zbrala in razdelila več nadomestil," je poudaril Dvornik.
Maja Sever, podpredsednica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI), je dodala, da so z novo zakonodajo zadovoljni tudi producenti in igralci, saj so igralci končno dobili pravice, ki so jih dolga leta uživali drugi umetniki. "Igralci smo bili vrsto let povsem brez pravic, pred kratkim pa smo le začeli dobivati nadomestila z naslova privatnega kopiranja," je dejala. Zdaj so dobili pravice, ki bodo igralcem omogočile boljše življenje in lažje ustvarjanje, je poudarila igralka.
Na več straneh želja po namenskih skladih
Filmski producent Daniel Hočevar je poudaril, da se z novo zakonodajo izboljšuje tudi položaj producentov. "Producenti so bili, podobno kot drugi avdiovizualni ustvarjalci, vrsto let prikrajšani za pravice. Mislim, da smo zaradi neustrezne zakonodaje izgubili na desetine milijonov evrov. Zdaj naj bi se razmere izboljšale, čeprav bi lahko zakonodaja predvidela tudi namenske sklade, ki so nujni za nadaljnji razvoj panoge," je poudaril.
Tudi preostali sogovorniki so se strinjali s tem ter ocenili, da bi z namenskimi skladi – socialnim, izobraževalnim in promocijskim – lahko lažje ustvarili še več avdiovizualnih del. Ob tem bi lahko tudi financirali napore za večjo prepoznavnost slovenskih avdiovizualnih del, na primer z nastopi na različnih festivalih, sejmih, kar bi bilo tudi odlično za prepoznavnost Slovenije, tudi kot filmske destinacije.
S socialnimi skladi bi lahko pomagali tudi ustvarjalcem, ki so v težavah, iz izobraževalnega sklada pa bi namenili sredstva za nove rodove umetnikov. Namenski skladi so nujni, če želimo nadaljnji razvoj sektorja, so še ocenili sodelujoči na posvetu v Portorožu.
Posnetek celotnega posveta si lahko pogledate spodaj:
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje