Kulturna dediščina postaja tudi v Sloveniji pomemben del turistične ponudbe. V okviru čezmejnega slovensko-italijanskega projekta Arheološki parki severnega Jadrana sta izšla dvojezična vodnika, ki so ju konec tedna predstavili na primorski univerzi. Obširnejša knjiga povezuje arheološke poti obeh držav, drobnejša publikacija pa predstavlja arheološke parke v Sloveniji.
Vodnik Arheološki parki in poti v Sloveniji natančneje predstavlja tri na novo urejene arheološke parke iz rimskega obdobja: vojaško postojanko Hrušica, obcestno postajo Mošnje in obmorsko vilo Simonov zaliv. Ti so namreč vključeni v čezmejni projekt Arheološki parki severnega Jadrana, katerega cilj je bil uveljaviti pomen in izboljšati dostopnost arheološke dediščine za najširšo javnost. V publikaciji pa so opisana tudi druga za obiskovalce odprta najdišča.
"Žal moramo reči, da so mnogi spomeniki, ki so bili svoj čas predstavljeni, konzervirani, sčasoma zamrli, ker ni bilo dovolj denarja ali interesa, da se to razvija naprej," je povedala Irena Lazar, avtorica vodnika in dekanka koprske Fakultete za humanistične študije.
Vodnik je v slovenskem in italijanskem jeziku. "Želi biti predvsem uporaben, zato je tudi njegov format tako oblikovan."
Obširnejši vodnik z naslovom Po antičnih poteh pa povezuje enajst arheoloških najdišč v Italiji in Sloveniji. "Menim, da je vključitev naše dediščine v tako mednarodno publikacijo izjemno pomemben rezultat tega projekta in brez dvoma prispeva k prepoznavnosti naše dediščine širše," meni Irena Lazar.
Rezultat triletnega projekta je tudi publikacija o arheološki didaktiki v slovenskem in italijanskem jeziku. Sicer pa sta vodnika brezplačna. Dobiti ju je mogoče na Primorski univerzi, na Zavodu za varstvo kulturne dediščine in v Narodnem muzeju Slovenije, v elektronski obliki pa na spletni strani projekta PArSJAd.