Yves Mathieu Saint Laurent, rojen 1936. v alžirskem mestu Oran, je bil eden od najvidnejših in najvplivnejših oblikovalcev 20. stoletja. Ženski modi je vdahnil svobodo in kanček revolucionarnosti, ko je za ženske oblikoval kose oblačil, ki so veljali za strogo moški del garderobe. "Njegove ženske" so nosile smokinge, trenče in safari jakne.

Modno pot je začel v Parizu in hitro postal sodelavec slavnega Christiana Diorja, z le 21 leti (leta 1957, po Diorjevi smrti) pa ga je že nasledil. S svojim delom v Diorjevi hiši je spremenil podobo mode in modne industrije ter se vpisal v zgodovino poleg svojih učiteljev Diorja in Coco Chanel. S prvo kolekcijo za Dior je Laurent vpeljal, pozneje zelo priljubljeno in večkrat kopirano, trapezno linijo z ozkimi rameni in krili na A. Po modni reviji, ki je predstavila te novosti, je bil mlad, sramežljiv kreator porinjen na blakon in množica ljudi spodaj ga je pozdravljala, kot bi bil kraljeva osebnost.

Pet let pozneje je zapustil modno hišo Dior in odšel na svoje. V sredini 60. let je oblikoval prestižno žensko linijo oblačil, ki je bila proizvedena industrijsko in dostopna množicam v verigi "pret-a-porter" trgovin.

Visoka moda (tudi) za množice
S popularizacijo mode je prispeval k njeni demokratizaciji in tako lažji dostopnosti. Na vrhuncu svoje kariere, v 70. letih, je začel oblikovati še obleke za otroke, modne dodatke ter parfume za ženske in moške. Modno kariero je končal leta 2002.

Med njegovimi "oboževalkami" so bile modne ikone, kot so monaška princesa Grace Kelly, Chatrine Deneuve in mnoge druge slavne ženske (npr. Paloma Picasso). Revolucionarne spremembe, ki jih je vpeljal v visoko modo, še danes močno vplivajo na način ženskega oblačenja. Coco Cahnel je ženskam dala svobodo, Yves Saint Laurent pa jim je dal s svojimi oblekami moč; med njegove najbolj znane kose (ki so še danes modni) sodijo safari suknjiči, ozki, visoki škornji in prosojne bluze, ki so prikirito goloto naredile sprejemljivo v visoki družbi.

Hkrati je Yves Saint Lauret v 70. letih kot prvi modni kreator prestižno modo približal širšim množicam, ko je na tržišče dal "pret-a-porter" kolekcije, katerih kose je lahko kupil vsakdo.

Občutljiv in introvertiran
Laurent je bil najstarejši sin premožnega francoskega industrialca, ki je z družino živel v Alžiriji, svoj talent in nagnenje k modi pa je pokazal že zelo zgodaj, ko je že kot otrok izdeloval obleke za punčke mlajše sestre. S sedemnajstimi leti se je vpisal na pariško modno šolo in s svojo skico za večerno obleko osvojil prvo mesto na vsakoletnem šolskem tekmovanju.

Potem ko je tri leta uspešno vodil Dior, so ga vpoklicali k služenju vojske med tedanjo alžirsko vojno. Vojaško življenje Laurentu, ki se že v šoli ni dobro počutil, ker je bil, kot je sam povedal, tam zaradi svoje homoseksualnosti pogosto tarča nadlegovanj, ni bilo pisano na kožo. Že kmalu po vpoklicu je doživel živčni zlom in skoraj tri mesece preživel v bolnišnici, iz vojske pa so ga odpustili kot zdravstveno neprimernega.

Po vrnitvi v Pariz je zapustil modno hiši Dior, ob tem pa so se pojavile govorice, da so ga odpustili, kar je sam odločno zanikal. Že leta 1962 sta skupaj s poslovnežem Bergejem, ki je skrbel za finančno in poslovno plat, ustanovila modno znamko z Laurentovim imenom. Ime znamke je z leti vedno bolj raslo, poleg oblek pa so kupcem ponudili tudi dišave, kozmetiko, modo za moške itd.

Zdravstveni problemi
Do leta 1980 so se kreatorju že močno poznale njegove zdravstvene težave, v veliki meri povezane z depresivnimi razpoloženji in težavami z alkoholom. Mnogi so trdili, da se je Laurent, ki nikdar ni bral časopisov ali poslušal radia, popolnoma odrezal od realnega življenja in zgubil stike z večino svojih prijateljev.

Kljub osebnim težavam pa je njegov poslovni imperij vedno bolj rasel in blestel; modna kolekecija iz leta 1989 je bila med njegovimi najbolj uspešnimi. A že leto pozneje je sledila svetovna ekonomska kriza, ki je tudi Laurenta in Bergea potisnila v dolgove. Leta 1999 je znamko, ki se je rešila s prodajo kozmetičnih izdelkov, kupila Gucci group.

L. Š.