Damjan Prelovšek je prepričan, da imajo omalovažujoče ocene Kolizeja en sam namen: razvrednotiti pomen stavbe, v kateri naj bi lastnik videl predvsem izvrstno parcelo za kako novo gradnjo. Foto: RTV SLO
Damjan Prelovšek je prepričan, da imajo omalovažujoče ocene Kolizeja en sam namen: razvrednotiti pomen stavbe, v kateri naj bi lastnik videl predvsem izvrstno parcelo za kako novo gradnjo. Foto: RTV SLO
Kolizej (načrt)
Lani je bila v mestni hiši na ogled razstava, ki predstavlja novi projekt, ki na mestu Kolizeja predvideva 73 metrov visoko koncertno-operno dvorana, ki bo sprejela 1.811 ljudi. Postavljena naj bi bila do leta 2012. Foto: RTV SLO/M. K.
Kolizej je bil v 19. stoletju središče kulturnega in političnega življenja.

Direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo se je v pismu, ki ga objavlja današnje Delo, odzval na "pravo ofenzivo proti stavbi", ki jo v medijih "uprizarja" zdajšnji lastnik Kolizeja Jože Anderlič. Ta dokazuje, da stavba ni nič vredna, slabo zgrajena in da je služila le za konjušnico in bordel. Prelovšek povod za "ofenzivo" vidi v lastnikovi želji, da bi stavbo "čim prej podrl, saj bi tako prišel do odlične gradbene parcele sredi mesta, kakršnih seveda ni na pretek, predvsem pa ne za kupnino, ki jo je plačal".

Zgodovine se ne da (od)kupiti
Prelovšek priznava klavrno podobo Kolizeja, ki pa je taka "ne nazadnje po zaslugi istega lastnika, ki v njeno vzdrževanje nikoli ni vložil niti beliča". Razloži, zakaj je Kolizej vse prej kot to, kar o njem trdi Anderlič: ob odprtju je veljal za eno bolj imenitnih stavb. Slogovno spada v t.i. romantični historizem; navzven in v tlorisu je ohranil vse odlike tega sloga. "Ničesar podobnega nimamo več v Ljubljani".

Učimo se iz avstrijskih izkušenj!
Kar se dogaja v Cankarjevem domu, se je v Prešernovem času odvijalo v Kolizeju, je spomnil Prelovšek. V stavbi, prvotno namenjeni namestitvi vojaštva, so kmalu odprli kavarno, jahalnico in plesno dvorano za tisoč ljudi, Kolizej je postal središče kulturnega in političnega življenja. V Gradcu so podobno stavbo podrli leta 1910, kar še danes obžalujejo, je zapisal Prelovšek.

Uspešna prenova podobnih stavb iz 19. stoletja po Evropi kaže, da mesto z njimi lahko veliko pridobi, na tak način je moč tudi oživiti zanemarjene četrti. Smernice Evropske unije priporočajo obnavljanje spomeniških objektov, ne glede na stopnjo njihove ohranjenosti.

Govorjenje o "konjušnici, bordelu in podirajoči se razvalini" Prelovšek vidi kot značilno manipulacijo, saj tisti, ki imajo denar, kupujejo spomeniško zavarovane stavbe in jih nato, izrabljajoč neučinkovito zakonodajo, spreminjajo v donosen kapitalistični obrat. Primeri so Bellevue, klavnica, hiša ob vznožju grajskega hriba in morda še kaj.

Račun brez krčmarja?
Anderlič je kupil spomenik, ki je zavarovan s prostorsko ureditvenimi pogoji, v prepričanju, da bo izsilil novogradnjo, kar pa se mu ni takoj posrečilo. Kolizej zdaj prodaja z očitkom spomeniškovarstveni stroki, da je preprečila njegov plemeniti namen, podariti mestu eno najlepših novih stavb. "Pri tem zamolči, da tudi spomeniško varstvo ne nasprotuje razumni povečavi Kolizeja, ki ne bi prizadela njegovih glavnih značilnosti," je zapisal Prelovšek.