Francija pa je s 1. marcem finančno okrnila in starostno omejila svoj program, ki je mlade spodbujal k potrošnji kulturnih dobrin. Fotografija je simbolična. Foto: EPA
Francija pa je s 1. marcem finančno okrnila in starostno omejila svoj program, ki je mlade spodbujal k potrošnji kulturnih dobrin. Fotografija je simbolična. Foto: EPA
Sorodna novica Bodo kulturne bone za mlade uvedli na ravni celotne Evropske unije?

Lansko poletje se je začelo govoriti o možnosti, da bi kulturne izkaznice ali bone za kulturo, ki jih mladi prejmejo ob polnoletnosti, uveljavili na ravni Evropske unije. Trenutno so podobni programi kot spodbuda za potrošnjo kulturnih dobrin od knjig, vstopnic za koncerte, muzeje, filmske projekcije in gledališke predstave že uveljavljeni v Italiji, Španiji, Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem. Med promotorji tega evropskega programa je bil tudi Emmanuel Macron, ki je leta 2021 v Franciji uvedel t. i. Pass Cultur, ki osebam, starim od 15 do 18 let, z mobilno aplikacijo zagotavlja od 20 do 300 evrov. Po francoskem vzoru so tudi v Nemčiji uvedli KulturPass.

A zdi se, da je priljubljenost kulturnih bonov od takrat krepko padla, s tem pa tudi vprašanje demokratizacije in skrbi za dostopnosti kulturnih dobrin. Nemčija je prepolovila znesek, ki ga dobijo novi polnoletneži, Italija je svoj program 18App krepko vezala na ekonomski položaj gospodinjstva in na šolski uspeh, Francija pa je s 1. marcem finančno okrnila in starostno omejila svoj program. Kaj je šlo narobe?

Francija na račun kulturnih bonov postala masovna potrošnica japonskih mang
Zgolj mesec po tem, ko se je Macron zavzel za uvedbo evropskih kulturnih bonov, je revizijsko poročilo francoskega ministrstva za kulturo pokazalo drugačne rezultate. "Nemogoče je dokazati, da je program izpolnil svoje poslanstvo javne službe s širjenjem in diverzifikacijo kulturnih praks za mlade generacije", so zapisali revizorji.

Pri 18 letih je prepozno za odkrivanje kulturnih dejavnosti, kot so muzeji, klasični koncerti ali opera.

Christian Bilhac

V poročilu je navedeno, da je ugodnosti programa izkoristilo 80 odstotkov 18-letnikov. V dveh letih in pol je 71 odstotkov od 24 milijonov prejemnikov kupilo knjige, od tega je kar polovica stripov in japonskih mang. Posledično je Francija postala druga vodilna potrošnica priljubljenih mang in zaostaja zgolj za Japonsko.

Petnajst odstotkov se porabi za kino vstopnice, medtem ko se le 2,8 odstotka sredstev nameni za koncerte, manj kot odstotek za nakup muzejske kartice in le 0,01 odstotka za gledališke vstopnice. Na splošno sistem koristi predvsem najstnikom iz izobraženih in bogatih družin, ki že imajo dostop do stripov in filmov.

Japonska je že leta 2008 znatno povečala število prevodov in število izvoženih izvodov priljubljenih mang. Police v knjigarnah v Evropi, namenjene mangam, so se od takrat le povečale. Fotografija je simbolična. Foto: EPA
Japonska je že leta 2008 znatno povečala število prevodov in število izvoženih izvodov priljubljenih mang. Police v knjigarnah v Evropi, namenjene mangam, so se od takrat le povečale. Fotografija je simbolična. Foto: EPA
Sorodna novica Nemčija je prepolovila vrednost kulturne izkaznice, ki spodbuja mlade h kulturni ponudbi

Tudi v Franciji prepolovili višino zneska kulturnega bona za polnoletne
Z včerajšnjim dnem je začela veljati sprememba zakona o kulturnih bonih. 15- in 16-letniki, ki so prejemali 20 in nato 30 evrov, ne bodo več prejemali bonov. 17-letnikom bodo izplačali 50 evrov, 18-letnikom pa so znesek prepolovili iz 300 na 150 evrov.
"Končati moramo program kulturnih bonov, ki se je v kulturnopolitičnem smislu izkazal za velik polom," so program obsodili člani komisije za kulturo, izobraževanje, komunikacije in šport v nedavni kolumni v Le Mondu.

Konec leta 2024 je poročilo Računskega sodišča o programu kulturnih bonov ugotovilo, da so bili rezultati demokratizacije omejeni, da rast porabe ni dosegla pričakovanj in da je treba upravljanje s programom temeljito pregledati. Proračunski izdatki v zvezi z vozovnico so se s 93 milijonov evrov v letu 2021 povečali na 244 milijonov evrov v letu 2024, kar znaša kar dvakrat toliko kot podpora Louvru in je tako postal glavni strošek francoskega kulturnega ministrstva. Predsednik računskega sodišča Pierro Moscovici je ocenil, da program ni uspel doseči mladih, ki so najbolj oddaljeni od kulturne ponudbe, in da ima program zelo visoke stroške in nezadovoljive rezultate dostopnosti ter demokratizacije kulturnih praks, poroča Le Monde.

Oktobra lani so se že pojavili pozivi, da je treba pobudo ukiniti in namesto tega financirati umetnostno vzgojo v šolah. "Pozneje ko posadiš semena, manj boš pridelal. Pri 18 letih je prepozno za odkrivanje kulturnih dejavnosti, kot so muzeji, klasični koncerti ali opera," je dejal senator Christian Bilhac. Temeljitim reformam programa je naklonjena tudi sicer konservativna ministrica za kulturo, Rachida Dati, ki je konec januarja že ukinila financiranje skupinskih kulturnih projektov, ki so bili namenjeni predvsem za izlete in kulturne projekte srednješolcev.