Na občini bi radi sanacijo začeli spomladi, zanjo pa imajo rezerviranih 125.000 evrov občinskega denarja. Pred začetkom del se morajo z likovniki, ki se bojijo, da bodo za vedno ob svoje prostore, dogovoriti za njihovo izpraznitev. Kot sporočajo iz kabineta novomeškega župana Gregorja Macedonija, so gostujoče likovnike nedavno povabili na pogovor, saj ne želijo uporabiti izvršilnih sredstev. K prisili se bodo zatekli le, če ne bodo dosegli dogovora in če uporabniki sodbe ne bodo spoštovali, je napovedal Macedoni.

Na občinski poziv odgovarjajo u umetnostjo
Predstavnik likovnikov iz Narodnega doma Sebastjan Šeremet je po sestanku z občinskimi predstavniki dejal, da Narodnega doma ne želijo zapustiti in da bodo tam vztrajali. Na občinski poziv "bodo odgovorili z umetnostjo" in v prihodnjih dneh pripravili razstavo vseh ustvarjalcev, ki so kakor koli povezani z ustvarjanjem v Narodnem domu.

Gostujočim umetnikom bi namenili začasne prostore
S sanacijo, za katero morajo Narodni dom predhodno izprazniti, bi občina predvsem prenovila ostrešje stavbe. Ob tem bodo dom pregledali in ugotovili, koliko lahko sanirajo še kaj drugega. Tam gostujočim likovnikom so pripravljeni pomagati z "neko začasno rešitvijo oziroma z začasnimi prostori". Sanacijska dela bi vključili v že potekajočo prenovo novomeškega mestnega jedra in dela začeli spomladi. Prihodnost stavbe bodo lahko načrtovali šele po njenem temeljitem pregledu, pravijo na občini.

Večdesetletno propadanje
Novomeški Narodni dom, prvi tak na Slovenskem, katerega temeljni kamen so vzidali leta 1873, že več desetletij in brez vsebine propada. Več občinskih vodstev je obljubilo njegovo prenovo, območni zavod za varstvo kulturne dediščine je izdelal konservatorski program, predlani pa je zastal poskus delne stavbne sanacije.

Nekdanji Sokolski dom
Deset let po vgradnji temeljnega kamna so Novomeščani z lastnim denarjem gradili mogočno stavbo, ki je bila mestu in zavednemu meščanstvu v ponos. Narodni dom so nato kupili Sokoli, ga preimenovali v Sokolski dom in ga z bogato knjižnico še bolj približali meščanom. Po drugi svetovni vojni je bil v njej Dom JLA, po odhodu jugoslovanske vojske pa je poslopje zamenjalo več lastnikov. Njegova zdajšnja lastnica je novomeška občina. Danes je stavba kulturni spomenik državnega pomena s simbolnim pomenom za novomeško in slovensko zgodovino.

Da ne bi bil nevaren za okolico, so njegovo pročelje obdali s kovinsko mrežo in streho z varovalnim odrom. Leta 2002 so v domu za silo prenovili pritličje in ga namenili dejavnosti ter razstavam različnih društev. Občina je po zamrtju del prostorov doma dodelila nekaj ljubiteljskim ustvarjalcem, pročelje Narodnega doma pa je bilo v zadnjem obdobju večkrat tarča vandalov.

Za predlani načrtovano sanacijo so na novomeški občini prejeli 56.000 evrov od ministrstva za kulturo, a jim jih zaradi nasprotovanja t. i. Avtonomne kulturne cone Sokolc ni uspelo uporabiti in do teh niso več upravičeni.