Nagrada bo podeljena na Gorjanskem pri Komnu, v kraju, kjer se je leta 1859 rodil jezikoslovec, slavist, etnolog in zbiratelj ljudskih pesmi Karel Štrekelj. Ludvik Karničar je kot dolgoletni prevajalec pomemben graditelj mostov med nemško in slovensko govorečim prostorom. Med drugim je sodeloval pri projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem in se posvečal zgodovini slovenistike in slavistike v Gradcu.

Rojen je bil na eni od slovenskih kmetij na Obirskem. Študiral je ruščino, španščino in vzhodnoevropsko zgodovino na Univerzi v Gradcu. Pozneje se je izpopolnjeval v Moskvi, Ljubljani in Zadru ter doktoriral leta 1979 z disertacijo o obirskem narečju na Koroškem. Zaposlil se je na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu, kjer se je posebej posvetil dokumentaciji koroških narečij.

Obirsko narečje in koroška narečja
Narečja so bila vedno njegovo največje veselje, saj jezikovno gradivo obirskega narečja zbira že več kot 20 let. Z zbiranjem je začel že v dijaških in študentskih letih ter z delom nadaljeval tudi v akademskih vodah, in sicer z izdajo narečnega slovarja koroških izrazov. Objavil je tudi vrsto prispevkov o obirskem narečju, o preostalih koroških narečjih in narečnih značilnostih. Posvetil se je tudi zgodovini slavistike v Gradcu, predvsem njenemu začetniku Janezu Nepomuku Primicu.

Kot eden od utemeljiteljev graške dialektološke šole in strokovnjak za koroška narečja poleg pedagoškega in kulturnega dela že 30 let sodeluje tudi pri pomembnem dialektološkem projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem.

Z Občino Komen si je prizadeval za nov nagrobni kamen Karlu Štreklju na pokopališču župnije sv. Lenarta v Gradcu, ki so ga ob 155. obletnici Štrekljevega rojstva leta 2014 tudi postavili. Ob 100. obletnici Štrekljeve smrti leta 2012 je Karničar organiziral akademijo.