Piotrovski, čigar mandat so pred kratkim podaljšali za štiri leta, je v intervjuju za Art Newspaper povedal, da bi bilo lansko uničevanje Palmire sicer mogoče preprečiti, da pa mesto vendarle ni povsem izgubljeno. Dober poznavalec arabskega sveta pravi, da se muzeji po vsem svetu pripravljajo na trenutek, ko bo izgubljene spomenike arheološkega najdišča mogoče znova rekonstruirati. Ermitaž je eden izmed redkih muzejev na svetu, ki ima posebno galerijo, posvečeno Palmiri, z nekaj odlično ohranjenimi artefakti. "Če spomenikov nekoč ne bi prinesli iz Palmire v Sankt Peterburg, jih ne bi več bilo," je dejal Piotrovski.

Dan za jemensko kulturo in razstava o dediščini Sirije
Direktor uglednega ruskega muzeja svojega projekta ne omejuje zgolj na Palmiro, ampak govori tudi o reševanju dediščine drugih območij, vključno z Afganistanom, Irakom, Malijem in Jemnom. "Celotna kultura se je nepričakovano znašla v nevarnosti," je konec lanskega leta dejal na kulturnem forumu. Prihodnji mesec bodo zato v muzeju dan posvetili jemenski kulturi, ki jo bodo osvetljevali na predavanjih in filmskih projekcijah z željo po širjenju zavesti o uničenih jemenskih spomenikih. V projektu bo sodelovalo še 15 drugih svetovnih muzejev, vključno z newyorškim Metropolitanskim muzejem, pariškim Louvrom in londonskim Britanskim muzejem. Odprli bodo tudi razstavo fotografij, ki jih je v Siriji posnel ruski fotograf Aleksander Dimnikov, postavitev pa pospremili z virtualnimi podobami izgubljenih spomenikov Palmire, vključno z Belovim templjem in slavolokom zmage.

Številni muzeji so pri pripravi razstav, posvečeni sirski dediščini, previdni, pravi Piotrovski, saj ostajajo prestavljeni artefakti še vedno občutljiva tema. "Lahko bi pripravili veliko razstavo o Siriji in jo popeljali po svetu, vendar bi se venomer pojavili očitki, kako so 'neokolonizatorji vse pokradli'," je prepričan.

Za deklaracijo, ki bi ščitila kulturno dediščino
Piotrovski si prizadeva za mednarodni sprejem deklaracije o kulturnih pravicah, ki jo je nekoč predlagal sovjetski erudit Dimitrij Sergejevič Lihačov. Ta predvideva zaščito kulturne dediščine med vojaškimi operacijami in opredelitev uničevanja kulturnih spomenikov kot zločina proti človeštvu.

Kulturna dediščina je bila v celotni zgodovini podvržena uničenju, danes pa številni izgubljajo vero, je prepričan Piotrovski. "Antično umetnost so uničili kristjani, šele renesansa jo je nato postopoma zbrala na kup," je še povedal za Art Newspaper. "Danes posluh za svetost kulture vse bolj usiha."