Strokovna javnost ministrstvu očita neupoštevanje strokovnih meril in celo kršenje zakonodaje pri imenovanju vodstva. Ministrstvo je objavilo že tretji razpis za direktorja Moderne galerije, pred tem pa je vlada spremenila tudi ustanovitveni akt Moderne galerije, tako da je omilila pogoje, ki jih mora izpolnjevati direktor. Podobno je ministrstvo ravnalo tudi pri imenovanju direktorja osrednjega nacionalnega muzeja, ki prihodnje leto praznuje 200 let, Narodnega muzeja.

Prvi razpis za direktorja Narodnega muzeja je ministrstvo za kulturo objavilo že februarja. Od treh prijavljenih kandidatov, med katerimi je bila tudi tedanja direktorica Barbara Ravnik, ni bil izbran nihče. Avgusta je nato vlada spremenila zgolj 9. člen sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodni muzej Slovenije. Ta opredeljuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati direktor. Če je bilo pred tem obvezno, da ima direktor najmanj univerzitetno izobrazbo ene od strok, zastopanih v dejavnostih muzeja, denimo diplomo iz zgodovine ali arheologije, po novem zadostuje, če je opravil magisterij oziroma doktorat iz ene od teh strok. Tak primer je Pavel Car, saj je diplomirani inženir računalništva, ki je dokončal študij menedžmenta, hkrati pa je julija zagovarjal doktorat iz zgodovine na temo vojaških odlikovanj. Zanimivo je, da je bil razpis za direktorja Narodnega muzeja objavljen dober mesec dni po njegovem zagovoru doktorata in tri tedne po spremembi ustanovnega akta muzeja.

Pravnik Rajko Pirnat meni, da se te spremembe ustanovnih aktov pojavljajo, da lahko položaj zasedejo vnaprej izbrani kandidati. "Vlada seveda lahko spreminja ustanovne akte javnih zavodov, vendar mora to delati v javnem interesu, ne pa zato, da se doseže neki parcialni cilj ali celo morda zasebni cilj imenovanja nekoga na določeno mesto. Tako ravnanje je nekaj, kar se imenuje zloraba oblasti in je znano v literaturi. Zdaj sem pri nas prvič priča takemu primeru: da se stori nekaj, kar je sicer dovoljeno, a z nedovoljenim ciljem."

Novi direktor Car ob tem komentira, da "ne ve, kdaj je bil akt spreminjan in kaj naj bi bilo spremenjeno". "Prijavil sem se na razpisne pogoje, ki jih je dalo ministrstvo za kulturo. Kaj je komisijo prepričalo, ne vem. Pripravil sem petletni načrt, mogoče je šla tudi situacija s korono nekoliko v mojo korist. Muzej se lahko razvija le v virtualno realnost in z digitalizacijo zbirk, to pa je področje, kjer sem doma."

Zanimalo nas je, kakšna je torej njegova vizija. Njegov odgovor je bil skromen, a zgovoren. "Najprej je tu dvestoletnica ustanovitve Narodnega muzeja Slovenije. Zaznamovati jo je treba čim bolj svečano. Kolegi so mi predstavili program, ki smo ga že pripravili: celo leto bo s serijo razstav, publikacij in drugih dogodkov posvečeno tej obletnici. Mislim, da bomo program samo malo nadgradili in to bo to."

Kot pravi, se je za mesto direktorja osrednjega nacionalnega muzeja prijavil, ker si je po dolgoletnem delu v računalništvu zaželel spremembe. Zgodovina ga je od nekdaj zanimala – kot član kulturnozgodovinskega društva Triglav, ki ga je v dokumentarnem filmu Vojne igre predstavil režiser Žiga Virc, je večkrat sodeloval v uprizarjanju vojaških spopadov in nosil tudi uniforme različnih vojsk. V javnosti se je sicer pojavila le njegova fotografija v nemški uniformi, sam pravi, da mu je ljubša uniforma Napoleonove vojske.

"Jaz bi vsakemu zgodovinarju, ki se ukvarja z Napoleonovim obdobjem, priporočal, da naj se vsaj enkrat udeleži take bitke. Odpre se ti popolnoma drug svet, pogled na to, kaj se je takrat dogajalo ... Zdaj bom s tem prenehal, ker se ne spodobi, da se igram vojake."

Javnost in stroko pa je razburil še en njegov konjiček – zbirateljstvo. Tega kot spornega zaradi navzkrižja interesov opredeljuje tudi etični kodeks mednarodnega muzejskega sveta ICOM, ki so mu zavezani vsi muzejski delavci. "Icomov kodeks etike uravnava več stvari, med drugim seveda tudi kolizije interesov, ko se pojavljajo zbirateljski interesi. Icomov kodeks govori tudi o tem, na kakšen način morajo države spoštovati avtonomnost in nepolitičnost muzejev in seveda tudi odličnost strokovnega dela v samih muzejih," opozarja predsednica društva Icom Slovenija Kaja Širok.

"Mene do tega trenutka nihče ni vprašal, ali sem res zbiralec," odgovarja Car. "To dejstvo se je pač vzelo za sveto, niti na mojih razgovorih za to službo me ni nihče tega vprašal. Bil sem res velik zbiralec, a sem zbirko začel razprodajati leta 2008. Imam pa zbirko uniform, a gre za replike, ki jih danes izdelujejo na Kitajskem."

Poziv k spoštovanju kodeksa etike je sicer ICOMova etična komisija naslovila tudi na ministrstvo in v njem poudarila še zniževanje standardov muzejskega strokovnega delovanja. Na strokovnost pri izbiri direktorjev muzejev so v pismu ministru opozorili tudi pri Skupnosti muzejev Slovenije.

Sorodna novica Poziv ministru za kulturo k upoštevanju kodeksa muzejske etike

"Delovna mesta, ki bi morala biti krona kariere, ne pa odskočna deska"
Aleksandra Berberih Slana iz Skupnosti muzejev Slovenije pojasnjuje: "Minister lahko izbere kogar koli, če meni, da je ta primeren. V SMS-ju in Icomu Slovenije nas najbolj skrbi to, da pri tem minister krši zakonodajo – poda odločitev oz. seznani s svojo odločitvijo strokovni svet in svet muzeja, še preden ta dva lahko sploh odločata. Zakonodaja pa jasno predvideva, da mora minister k presoji pozvati tudi svet in strokovni svet, preden odloči o tem, kdo bo direktor. Skrbi nas tudi dejstvo, da so se med razpisi spreminjali pogoji za direktorja, kar samo kaže, da se je hotelo olajšati dostop do delovnih mest, ki bi morala biti krona kariere, ne pa odskočna deska za nekoga."

"Mogoče je bolje, da je na tem mestu menedžer z občutkom za zgodovino, kot pa zgodovinar z občutkom za menedžment – ali pa celo brez občutka zanj. Nekaj izkušenj z muzealstvom imam, saj v zadnjih desetih letih sodelujem s številnimi evropskimi muzeji," o svoji primernosti za delovno mesto meni Car.

Sorodna novica O nastavljanju direktorjev muzejev: Zakaj obstaja strokovni svet, če ne more nikomur svetovati?

Podobno trdi Natalija Polenec, nova direktorica Slovenskega etnografskega muzeja. "Če ne bi bila prepričana, da lahko dobro vodim muzej, se za kandidaturo niti ne bi odločila. Upam in verjamem, da bodo rezultati dela to pokazali. Kot veste, sem že bila direktorica nacionalnega muzeja – Tehniškega muzeja v Bistri. Mislim, da sem ga dobro vodila."

Tudi pri njenem imenovanju naj bi se pojavile nekatere kršitve, na katere so v pismu ministru opozorila strokovna etnološka združenja ter ob tem poudarila tudi dejstvo, da nova direktorica ni etnologinja. In zakaj je tako zelo pomembno, da muzej vodijo strokovnjaki področja, ki ga pokriva muzej? "Tam je toliko in toliko kustodiatov, to delo je treba strokovno usklajevati," opozarja Ingrid Slavec Gradišnik (ZRC SAZU). "Treba je pomisliti, kaj bomo s stalnimi razstavami – to so vsebinska, konceptualna vprašanja."

"V naših nacionalnih muzejih smo direktorji obenem tudi programski direktorji," je še pojasnila Kaja Širok. "Ne skrbimo samo za financiranje zavodov, za pridobivanje novih sredstev, ampak smo tudi odgovorni tako za strateški načrt zavoda kot tudi za letne programe nacionalnih muzejev in njihovo strokovnost."

Stroka poudarja še, da na kršitve in nestrokovnost pri izbiri direktorjev nenehno opozarjajo ministrstvo za kulturo, a gre večinoma za enostransko dopisovanje.