
Dejansko je vpliv kulture težko meriti, vsi pa se zavedamo, da bi bile posledice, če je ne bilo, zelo, zelo težke.
Politiki se velikokrat srečujemo s težkimi in vendarle dolgočasnimi težavami, ki so povezane s financiranjem, z zakonodajo. Umetniki, znanstveniki in raziskovalci pa odpirajo čisto nove perspektive.
Na vrhu so se zbrali ministri iz 30 držav, ki se po besedah Turka vsi strinjajo, da je kultura pomembna za vsakdanje življenje ter za gospodarski in socialni napredek.
"Dejansko je vpliv kulture težko meriti, vsi pa se zavedamo, da bi bile posledice, če je ne bilo, zelo, zelo težke. Ne gre samo za kulturo, ki bi bila zazrta nazaj, v dosežke iz preteklosti, ampak za konkreten vpliv kulture na kreativne industrije, na turizem in na večjo dodano vrednost tako rekoč povsod," je pojasnil minister.
Po besedah Turka so vsi sodelujoči na konferenci z naslovom Kultura kot mednarodni dialog pozorno prisluhnili uvodnim predavateljem z različnih področij in se od njih učili. Glavne teme konference so bile financiranje kulture, kulturna diplomacija ter kultura in nove tehnologije.
Različni pogledi na financiranje kulture
Turku so se zdeli na konferenci zanimivi predvsem različni pogledi na financiranje kulture. V razpravah sta bili po njegovih besedah zastopani obe skrajnosti, od tiste, ki pravi, da država sploh ne bi smela finančno posegati v kulturo in bi morala vse prepustiti filantropiji oziroma trgu, do tistih, ki menijo, da lahko samo javno financiranje zagotovi vsem dostopno kulturo, ki bogati družbo.
"Evropejci smo tukaj nekje na sredini. Oboje se nam zdi pomembno, moramo pa na tem področju v Sloveniji izpolniti še nekaj nalog. Predvsem to, kako bi okrepili filantropsko stran oziroma mecenstvo na področju kulture," je dodal minister.
Turk je izrazil veselje, da je gostiteljica vrha, škotska ministrica za kulturo in zunanje zadeve Fiona Hyslop, v Edinburg povabila tudi njega. S Hyslopovo se bo Turk formalno srečal v sredo dopoldne, sicer pa je dodal, da se v okviru vrha redno srečuje s kolegi ministri iz drugih držav in z njimi izmenjuje mnenja.
"Ko smo govorili o kulturni diplomaciji, sem poročal o zelo dobri izkušnji, ki jo imamo v Sloveniji s Svetom ministrov za kulturo Jugovzhodne Evrope, v katerem nekdaj sprte strani sedijo za isto mizo in se dogovarjajo o izmenjavah umetnikov, o skupnih projektih in koprodukcijah. Ta razprava je bila zelo dobro sprejeta," je še povedal.
Poleg ministrov za kulturo z vsega sveta se vrha udeležujejo tudi številni ugledni umetniki in strokovnjaki za kulturno politiko. Turk je o dodani vrednosti vrha dodal še: "Politiki se velikokrat srečujemo s težkimi in vendarle dolgočasnimi težavami, ki so povezane s financiranjem, z zakonodajo. Umetniki, znanstveniki in raziskovalci pa odpirajo čisto nove perspektive."
Dejansko je vpliv kulture težko meriti, vsi pa se zavedamo, da bi bile posledice, če je ne bilo, zelo, zelo težke.
Politiki se velikokrat srečujemo s težkimi in vendarle dolgočasnimi težavami, ki so povezane s financiranjem, z zakonodajo. Umetniki, znanstveniki in raziskovalci pa odpirajo čisto nove perspektive.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje