Božo Kovač je umrl v petek v 90. letu starosti, so za STA sporočili iz družinskega kroga.

Božo Kovač (1935–2025). Foto: BoBo
Božo Kovač (1935–2025). Foto: BoBo

Življenjska pot Boža Kovača je bila prežeta z izzivi, ki jih je sprejemal s pokončno držo, so v novici o njegovi smrti poudarili pri časopisu Delo. V Podkumu v Občini Zagorje ob Savi leta 1935 rojeni Božo Kovač je bil med drugo svetovno vojno z mamo in sestro izgnan v taborišče Weichs bei Dachau na Bavarskem. Tam je med letoma 1942 in 1945 obiskoval osnovno šolo.

Kovača so v času študija romanistike tik pred načrtovano specializacijo aretirali v Franciji in ga zaradi "sovražne propagande" obsodili na trimesečno zaporno kazen. Posledično je bil ob status študenta, tako da je študij dokončal ob novinarskem delu na Slovenskem poročevalcu. Ta časopis se je leta 1959 združil z Ljudsko pravico, s čimer je nastalo Delo.

"Božo Kovač je verjel v profesionalno, dobro organizirano in močno novinarstvo." Foto: BoBo

Eno najvplivnejših uredniških imen pri nas
Z leti si je utrdil pot v eno najvplivnejših uredniških imen slovenske medijske zgodovine. Še pred koncem študija je bil med letoma 1961 in 1963 dopisnik Dela iz Beograda, kasneje je postal njegov urednik. Med letoma 1973 in 1978 je bil glavni urednik Ljubljanskega dnevnika, med letoma 1978 in 1982 pa direktor televizijskih programov na RTV Slovenija. Med letoma 1982 in 1986 je bil direktor beograjskega dnevnika Borba, od 1986 do 1992 glavni urednik podjetja in dnevnika Delo, nato pa med letoma 1992 in 1996 še glavni urednik Republike.

Kovač je bil tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS), in sicer med letoma 1978 in 1980 – torej v času, ko so bili ustanovljeni študijski dnevi DNS-ja, posvečeni spominu Mitje Gorjupa.

Med letoma 1968 in 1973 je bil sekretar na republiškem komiteju Socialistične zveze delavskega ljudstva (SZDL). V obdobju med letoma 1986 in 1990 je bil tudi delegat v zveznem zboru Skupščine SFRJ-ja, med letoma 1986 in 1988 pa tudi predsednik odbora za notranjo politiko zveznega zbora skupščine SFRJ-ja in član komisije skupščine SFRJ-ja za jugoslovanski program za Kosovo.

Božo Kovač na posnetku iz leta 2000 v družbi takratnega predsednika republike Milana Kučana. Foto: BoBo
Božo Kovač na posnetku iz leta 2000 v družbi takratnega predsednika republike Milana Kučana. Foto: BoBo

Vera v profesionalno, dobro organizirano in močno novinarstvo
"Božo Kovač je verjel v profesionalno, dobro organizirano in močno novinarstvo. Njegovo delo in razmišljanja so postavili temelje za razvoj Dela kot vodilnega slovenskega dnevnika, ki je preživel tranzicijo in ohranil svojo pomembno vlogo v medijskem prostoru," so v Delu povzeli iz intervjuja, ki ga je z njim opravil Veso Stojanov. Kovač je leta 2002 za svoje "požrtvovalno delo v dobro slovenske države" prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Dve leti kasneje je sodeloval na ustanovitvi Foruma 21 kot njegov tajnik.

Božo Kovač je bil poročen z mladinsko pisateljico, scenaristko in prevajalko Polonco Kovač (1937), njun sin je profesor, publicist in komentator Miha Kovač, vnukinja Nika Kovač pa je direktorica Inštituta 8. marec.

Umrl je dolgoletni novinar in urednik Božo Kovač