Unescovo stališče so podprli komiteji dvanajstih članic, to je Kitajske, Turčije, Japonske, Armenije, Mehike, Iraka, Južne Koreje, Egipta, Argentine, Cipra, Zambije in Francije. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo v svoji izjavi prepoznava zgodovinske, kulturne, zakonite in etične dimenzije vprašanja vrnitve Partenonovih marmorjev, ki so vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine.

Corbyn: "Kipi pripadajo Grčiji"
Nekaj dni po Unescovem pozivu je vodja laburistov Jeremy Corbyn dejal, da si bo ob morebitni izvolitvi za britanskega premierja prizadeval za vrnitev antičnih plastik Grčiji. "Kipi so nastali v Grčiji in ji tudi pripadajo," pravi, zato bo v primeru selitve na ulico Downing Streeta začel "konstruktivne pogovore« z grško vlado, da bi zagovoril repatriacijo, njegove besede povzema portal Art Newspaper.

Na grškem kulturnem ministrstvu so Unescov poziv označili za prvo jasno izraženo stališče organizacije do tega pomembnega nerešenega vprašanja med državama. Kot so zapisali v izjavi za javnost, si bodo še naprej prizadevali za pridobitev marmorjev s Partenona. Prepričani so o rešitvi problema ob pomoči tople podpore mednarodnega javnega mnenja, dodajajo. Po poročanju Telegrapha je grška vlada med drugim zahtevala tudi, da se rešitev vprašanja vključi v pogajanje o brexitu.

Sporno dovoljenje otomanskih oblasti
Pridobitev antičnih kipov in reliefov, ki jih je na začetku 19. stoletja s Partenona, Propilej in Erehtejona ob kontroverzno pridobljenem dovoljenju otomanskih oblasti (ukrep naj bi bil le začasen in namenjen restavratorskim delom) velel odstraniti britanski veleposlanik Thomas Bruce, grof Elginski, je britansko javnost delila že dve stoletji nazaj - eni so pridobitev pozdravljali, drugi so jo obsodili kot vandalizem. Podobno neenotna ostaja britanska javnost danes.

Kot je navedeno na strani Britanskega muzeja, kjer hranijo kipe od leta 1816, je grof Elginski prvo dovoljenje za odstranitev arhitekturne plastike od otomanskih oblasti pridobil leta 1801, leta 1810 pa je pridobi dovoljenje, da odpelje dela v svojo zbirko v Anglijo. Leta 1916 je britanska vlada sprejela sklep, da je pridobitev kipov zakonita.

Medtem ko vprašanje, komu dejansko pripadajo antični kipi, ves ta čas deli britansko javnost, je uradni London repatriacijo kiparskega zaklada dolga leta zavračal z argumenti, da je bil posel zakonit, saj so Bruceu dovoljenje za odstranitev dali tedanji gospodarji Grčije. Unesco je pred nekaj leti predlagal, da posreduje v sporu, vendar pa je Britanski muzej predlog odklonil. V pregovarjanjih zadnjih let je muzej med razlogi, zakaj nasprotujejo vrnitvi, med drugim navedel skrb, da stara in krhka kiparska dela ne bi prestala zahtevnega prevoza. Temu pa dodali, da umetnine takšnega kova potrebujejo ustrezen prostor za prezentacijo. Že od leta 2009 kipe ta prostor čaka v Novem akropolskem muzeju, kjer že hranijo drug del ohranjenih kipov antičnih spomenikov, ki se tisočletja dvigujejo nad Atenami.

Med nasprotniki vrnitve Boris Johnson
V zadnjem obdobju so se pozivi k potrebi po vrnitvi kipov Grčiji spet povečali. "Marmorji s Partenona veljajo za največji simbol evropske kulture. Njihova vrnitev bi bila zato znak spoštovanja in civiliziranega odnosa med Veliko Britanijo in EU-jem, in veliko več kot zakonska nujnost," je avgusta dejal član Evropskega parlamenta Stelios Kuloglu. Med najvidnejšimi nasprotniki repatriacije je britanski zunanji minister Boris Johnson, ki je v preteklosti dejal, da kipi "pripadajo v Londonu in morajo tam tudi ostati."

Kipi, ki jim Britanci pravijo Elginovi marmorji, pravilneje pa je kiparski okras s Partenona (čeprav prihaja nekaj plastike tudi z drugih stavb Akropole), spadajo med ključna poglavja svetovne zgodovine umetnosti in najlepše primerke grške antične umetnosti.