Predsednik državnega sveta Mitja Bervar je od današnjega posveta pričakoval predvsem pobude za vsebinske spremembe osnutka novele ZASP-ja, ki bo v javni razpravi še do 30. marca. "Razmišljati je treba o slovenski kulturi in nacionalnem vidiku tega vprašanja. Zato bi bilo dobro, da se vsi vpleteni deležniki čim prej dogovorijo," je dejal.
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je poudarila, da je učinkovito delovanje na področju avtorskih pravic pomembno za številne umetnike in kulturne ustvarjalce, ki jim sredstva s tega naslova lahko pomenijo nadomestilo za njihov prispevek k razvoju družbe. Kulturno ministrstvo je predlagalo nekaj sprememb v noveli na področju osirotelih del. Po mnenju Julijane Bizjak Mlakar je nujna sprememba zakona na način, ki bo omogočil kulturne in socialne sklade, prav tako je treba natančno določiti, kaj predstavlja primerno nadomestilo za avtorsko delo. Na ministrstvu pričakujejo, da bo novela jasno določala obveznosti in pravice kolektivnih organizacij, nadzornemu organu pa dala vse potrebne vzvode za učinkovit nadzor nad njihovim delovanjem.
"Avtorsko pravo, pravo denarja"
Direktorica Urada RS za intelektualno lastnino Vesna Stanković Juričić je opozorila, da je pod črto "avtorsko pravo, pravo denarja", ki zagotavlja bolj ali manj pravično razporejanje denarja za ustvarjalnosti. Treba bi bilo preseči prepire iz preteklosti, je prepričana, in najti vsaj minimalen konsenz med vsemi vpletenimi na področju avtorske in sorodnih pravic, ki bi omogočil dvig javne podobe kolektivnih organizacij in razcvet kolektivnega upravljanja v Sloveniji.
Cilj novele ZASP-ja je vzpostaviti večji nadzor imetnikov pravic nad delovanjem kolektivnih organizacij in jasneje določiti pogoje za pridobitev dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic ter pristojnosti nadzornega organa, v tem primeru urada za intelektualno lastnino. Kritičen je predsednik Združenja avtorjev Slovenije Tone Frelih, ki je dejal: "Če bo ta novela ugledala luč sveta, bo samo še Severna Koreja bolj nadzirana od Slovenije."
Predstavnik Inštituta za upravno pravo Gorazd Trpin je dejal, da prinaša osnutek ZASP-ja samo prvi del direktive o kolektivnem upravljanju pravic, ki jo morajo države EU-ja implementirati do aprila 2016. To je del, ki se nanaša na kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, po njegovem mnenju pa bilo smiselno v novelo implementirati celotno direktivo.
Tomaž Grubar: Večina avtorjev se z zakonom ne strinja
Podpredsednik SAZAS-a Tomaž Grubar meni, da bomo v primeru sprejetja osnutka novele ZASP-ja dobili zakon, ki ga ni nihče podpisal, t. i. Facebook zakon, ki ga lahko "lajkamo" ali pljuvamo. Poslancem je svetoval, naj ga zavrnejo, saj se večina avtorjev z njim ne strinja.
Gregor Štibernik, član predsedstva mednarodnega združenja izvajalcev SCAPR-a ter direktor dveh kolektivnih organizacij, zavodov IPF in Aipa, ki upravljata avtorsko in sorodne pravice, je prepričan, da je skrajni čas, da se glede osnutka ZASP-ja vzpostavi dialog z interesiranimi javnostmi, saj tudi njega kot predstavnika kolektivne organizacije zanima mnenje uporabnikov.
Alojz Kovšca je spregovoril o osnutku zakona z vidika malih uporabnikov, ki so zavezani plačevanju tarif za rabo avtorskih pravic, ki so po njegovem mnenju previsoke vsaj za 50 odstotkov. Tako v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije kot v Trgovinski zbornici Slovenije rešitev vidijo v uvedbi enotne položnice.
Negotovost prinaša tudi predlog o uvedbi pluralizma na področju kolektivnih organizacij, kar pomeni, da bi se lahko na trgu pojavila konkurenca iz tujine. Kovšca je zato pozval vlado, naj dobro premisli o tem ukrepu, saj bi se lahko pojavila velika kakofonija na vseh ravneh.
Odprto vprašanje fotokopiranja v šolah
Boštjan Dermol iz zavoda IPF je opozoril na problematiko piratstva in kot sramotno označil dejstvo, da je delo slovenskih ustvarjalcev večkrat na voljo brezplačno, nepreganjano in nekaznovano. Predsednik Sazorja Rudi Zaman pa je opomnil, da še vedno ostaja odprto vprašanje fotokopiranja v osnovnih in srednjih šolah ter univerzitetnih ustanovah.
Nizka nadomestila od avtorskih pravic
Predstavnik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregl se je na posvetu vprašal, kakšne pravice sploh ima avtor glede na to, da so nadomestila od avtorskih pravic izredno nizka. Kot primer je navedel pokojnega Kajetana Koviča, ki je v življenju prejel 400.000 evrov avtorskih honorarjev, država pa je iz njegovega dela, od davka, dobila 600.000 evrov.