Po besedah glavnega vatikanskega arhitekta Vitaleja Zanchettina gre za star recept, ki se je izkazal za bolj obstojnega kot katera koli moderna sintetična barva. "Dejstvo je, da mislimo, da se ta snov stara bolje. Gre za preizkušene recepte."

Toda ne le da uporabljajo mleko v skladu z papeževim poudarjanjem ekologije, gre za mleko, ki ga imajo njegove krave, ki se pasejo po vrtovih njegove poletne rezidence Castel Gandolfo, ki leži blizu Rima. In kako pripravijo "premaz"? Mleko zmešajo z gašenim apnom in naravnimi barvili, v tem primeru gre za originalno barvo, ki so jo uporabljali že v 16. stoletju, potem pa z njim z več sto let staro tehniko ročno barvajo kipe, poroča CNN.

Direktorica Vatikanskih muzejev Barbara Jatta pravi, da so za glavno vodilo pri prenovi vzeli papeževo encikliko o okolju. "Zelo smo si prizadevali, da bi uporabljali neinvazivne metode. Neinvazivne za okolje in za ljudi."

Eterična olja iz timijana in origana
Vatikan že dolgo ne skopari s pomočjo raziskavam, ki preiskujejo uporabo eteričnih olj za čiščenje in zaščito 570 kipov in drugih del iz marmorja, ki se razprostirajo tudi na vatikanskih vrtovih. Razne plesni in bakterije, ki so v zemlji, namreč počasi uničujejo umetniška dela, ki so že tako na prostem pod udarom naravnega propadanja. Da bi poiskali do okolja prijazne rešitve nastale situacije, je Vatikan prižgal zeleno luč za večletno raziskovanje. Izsledki, ki so jih predstavili na mednarodni konferenci oktobra letos, so med drugim pokazali, da so eterična volja origana in timijana učinkovita pri preprečevanju razkrajanja marmorja, ne da bi poškodovala sama dela ali čistilce, ki ta eterična olja uporabljajo. Kot še piše CNN, dobavljajo omenjena olja s Sicilije.

Uporaba do okolja prijaznih izdelkov za čiščenje je pomembno tako za dela kot tudi za same zaposlene. V Vatikanskih muzejih, ki jih vsako leto obišče okoli šest milijonov obiskovalcev, za čiščenje in obnovo umetnin in muzejskih prostorov skrbi 100 zaposlenih. Čeprav so stroški čiščenja zelo visoki, saj vse poteka ročno, pa v upravi muzeja poudarjajo, da je za tovrstno delo potrebno posebno znanje, ki ga ne morejo nadomestiti nobeni stroji ali računalniki. "Bolje je plačevati ljudem kot pa strojem," vztraja Zanchettin.

Vatikanski muzeji domujejo v več kot 50 razstavnih prostorih oz. galerijah, najslavnejša med njimi je Sikstinska kapela, s čimer se uvrščajo med največje na svetu, z okoli šestimi milijoni obiskovalci letno pa tudi med najbolje obiskane muzeje. V njih je shranjenih okoli 70.000 del, na ogled jih je okoli 20.000. Ustanovil jih je papež Julij II. leta 1506, za javnost pa so jih odprli leta 1771.