Da je Jezus vstal od mrtvih, je najprej oznanjeno Marijam, ki so prišle na grob mazilit Jezusa. 'Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Bil je obujen,' presenečenim ženam pojasni angel na Jezusovem grobu. Na sliki so tri Marije na grobu, kot jih je na znamenitem oltarju Maestà med letoma 1308 in 1311 upodobil Duccio. Foto:
Da je Jezus vstal od mrtvih, je najprej oznanjeno Marijam, ki so prišle na grob mazilit Jezusa. 'Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Bil je obujen,' presenečenim ženam pojasni angel na Jezusovem grobu. Na sliki so tri Marije na grobu, kot jih je na znamenitem oltarju Maestà med letoma 1308 in 1311 upodobil Duccio. Foto:

Noben izmed štirih evangelijev v Svetem pismu namreč ne opisuje samega Kristusovega vstajenja, ampak je bralcu to oznanjeno šele ko Marije (ponekod so navedene tri, ponekod le dve) pridejo do groba, ki ga najdejo praznega. Tam jim angel v bleščeče belem oblačilu pove, kaj se je zgodilo - da torej Jezusovega trupla niso odnesli, ampak je Zveličar le izpolnil svojo obljubo, da bo vstal od mrtvih.

V zgodovini zahodnoevropske likovne umetnosti poznamo kar nekaj ciklov, v katerih so umetniki po bolj ali manj standardnem obrazcu obujali Jezusovo življenje. Najprej imamo Jezusovo otroštvo (to je včasih pospremljeno z Marijinim življenjem), nato Jezusovo javno delovanje, na koncu pa prideta še pasijon in prikazovanje po vstajenju. Po odvitem postnem času je v teh dneh na vrsti spomin na slednji cikel.

Pa si ga oglejmo, kako je Kristusovo vstajenje in prikazovanje upodobilo nekaj največjih slikarjev v zgodovini likovne umetnosti.

Maja Kač











Na enem od kril Isenheimskega oltarja je Matthias Grünewald med letoma 1512 in 1516 takole upodobil Jezusovo vstajenje. Gre za trenutek, ki v Svetem pismu sicer ni opisan, a je kljub temu doživel kar nekaj upodobitev. Na zgornjem delu slike vidimo pred črno nočjo vstalega Jezusa z ranami na rokah in nogah, obdanega z avreolo, na spodnjem delu pa tri zaspale vojake. Kot je zapisano v evangeliju, so te na grob poslali veliki duhovniki in farizeji, ki so se bali, da bodo Jezusovi učenci ukradli učiteljevo truplo in lažno razglasili njegovo vstajenje.
Ta podoba belega angela, ki je pričakal presenečene Marije, je nastala v 13. stoletju, krasi pa eno od sten samostana Mileševo. Foto: Narodni muzej
Ta motiv imenujemo Noli me tangere (Ne dotikaj se me, Ne oklepaj se me), prikazuje pa vstalega Kristusa, ki se prikaže Mariji Magdaleni. Kot je zapisano v Janezovem evangeliju, se je Marija Magdalena jokala pred Jezusovim grobom in prikazal se ji je Jezus, za katerega je sprva mislila, da je vrtnar. Zaradi tega je Jezus na teh prizorih pogosto upodobljen z vrtnarskim orodjem v rokah. Ko ga je Magdalena le spoznala, ji je Jezus rekel: 'Ne oklepaj se me! Kajti nisem še šel gor k svojemu Očetu.' Takole je med letoma 1511 in 1512 motiv upodobil predstavnik beneške renesanse Titian. Foto: National Gallery London
Pred nami je slika Večerja v Emavsu, ki jo baročni mojster chiaro scura Caravaggio naslikal v letih 1600-1601. Gre za trenutek, ko se dvema učencema, ki sta se po Kristusovem pogrebu žalostna odpravila v Emavs, na poti pridruži Jezus, ki pa ga sprva nista prepoznala. Šele ko je med večerjo prelomil kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima ga dal, sta prepoznala svojega učitelja. On pa je izginil izpred njiju. Foto: National Gallery London
Približno v istem času kot Večerja v Emavs je Caravaggio naslikal podobo Nevernega Tomaža. Torej tistega apostola, ki tudi po tem, ko se je Jezus prikazal vsem ostalim učencem, ni verjel, da je res vstal, saj tega ni videl na lastne oči. Jezus se je tako prikazal še njemu, da je lahko preštel vse njegove rane in res verjel. Na sliki vidimo, kako Tomaž tišči prst v Jezusovo rano, da bi se res prepričal o njegovem vstajenju.
Pred nami sta spet Duccio in njegova poslikava oltarja Maesta. Gre za prizor Kristusa v predpeklu, ki ga ne najdemo v evangelijskem delu, ampak so slikarji zanj črpali iz Psalmov - 106 (107) in iz apokrifnega Nikodemovega evangelija. Preden gre torej Kristus k Očetu, naj bi iz pekla povlekel vse prednike, ki so umrli pred njegovim vstajenjem. Pogosto je upodobljen, kako iz pekla vleče Adama, Evo, Salomona in druge predstavnike Stare zaveze. Na Ducciovi upodobitvi Kristus tepta hudiča, pekel pa je upodobljen kot nekakšna jama.
Potem ko je Jezus po evangeliju na svoje učence prenesel svetega Duha in jih blagoslovil, se je vzdignil v nebo. Motiv vnebohoda je na začetku 14. stoletja v okviru obsežne poslikave kapele Scrovegnijev v Padovi upodobil napovedovalec renesančnega slikarstva Giotto.