Na Okrožnem sodišču v Mariboru je po dveh preložitvah danes potekala obravnava primera, v katerem ljubljanska arhitekturna pisarna Sadar + Vuga od Mestne občine Maribor in občinskega podjetja ZIM zahteva poplačilo dolga za načrtovanje Maksa v znesku 650.000 evrov. Strani so se dogovorile za mediacijo, v sklopu katere bodo poskušale v treh mesecih doseči dogovor.

Na občini sicer poudarjajo, da sta družba ZIM gradnje in ustanoviteljica ZIM, ki sta prevzeli izvedbo projekta Maks, samostojni pravni osebi s svojimi organi odločanja in svojim premoženjem. "Zato Mestna občina Maribor ne odgovarja za obveznosti obeh družb, kar pa izhaja že iz njunega statusno-pravnega položaja, to je, da gre za družbe z omejeno odgovornostjo," so zapisali in dodali, da občina podpira sporazumno reševanje odprtih vprašanj med družbo ZIM gradnje in Sadar + Vuga.

Naprej od temeljnega kamna se ni nikoli premaknilo
Idejni oče Maksa je bil režiser Tomaž Pandur, ki si ga je ob politični podpori prejšnjega župana Franca Kanglerja zamislil na območju nekdanje tekstilne tovarne na Studencih. Tam so konec oktobra 2011 tudi položili temeljni kamen in odprtje napovedali ob sklepu Evropske prestolnice kulture (EPK) konec 2012, a se odtlej zaradi finančnih težav občine in občinskega podjetja ZIM, ki mu je bila poverjena gradnja Maksa, ni nič premaknilo.

Tudi v okviru UGM-ja ni šlo
Projekt so poskušali izvesti tudi tako, da so vanj umestili novo Umetnostno galerijo Maribor (UGM), ki jo je bila država pripravljena sofinancirati z desetimi milijoni evrov. Vendar se je tudi tu zapletlo, saj občina ni zagotovila svojega dela.

Za projekt Maks je bilo porabljenih več kot dva milijona evrov, zdaj pa je na lokaciji le gradbena luknja in zaradi nje zaprta Ruška cesta. Kot so povedali na občini, je ZIM na ponedeljkovi seji nadzornega sveta sprejel še zadnje akte v povezavi z javno objavo namere prodaje zemljišč na območju Maksa. Zato o konkretnih vsotah in ponudbah za zdaj še ne želijo govoriti.