Dotični satelit je neposredno povezan s 50-letno gledališko predstavo Dragana Živadinova, ki nosi naslov NOORDUNG::1995–2045.
Postgravitacijski umetniki – ob Draganu Živadinovu še Dunja Zupančič in Miha Turšič – so uspešno izvedli priprave na gledališki informans BIO::kozmizem. Ta predstavlja zadnjo razvojno stopnjo pred namestitvijo testnega umetniškega satelita UMBOT::MM s podatki igralca Marka Mlačnika (zato oznaka MM v imenu satelita) na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje in nato izstrelitvijo v orbito.
Konstruktorka umetniškega satelita je Dunja Zupančič, računalniški programer njegovih algoritmov pa je Luka Frelih iz Ljudmile.
Urjenje v Zvezdnem mestu
V preteklih dneh se je trojica Živadinov, Zupančičeva in Turšič v ruskem kozmonavtskem središču Jurija Gagarina v Zvezdnem mestu pripravljala na informans BIO::kozmizem, sledile so še nekajdnevne priprave v laboratoriju za trening vesoljskega sprehoda na Mednarodni vesoljski postaji, kjer so izvedli produkcijo protokolov pred namestitvijo umetniškega satelita na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje. Testiranje je potekalo v koordinaciji Irine Sokolove in pod vodstvom kozmonavta Saližana Šakiroviča Šaripova.
Za testni satelit so izbrali še živečega igralca Mlačnika, ki je v predstavi NOORDUNG::1995–2045 odigral osrednjo vlogo mladega Williama Shakespeara, "ravno zaradi njegove dramaturške pozicije, ki predstavlja dramsko gibalo 50-letne predstave". Satelit vsebuje tri algoritemske programe, poimenovane BIO::kozmizem, BIO::logika in BIO::mehatronika, podobno kot načrtovanih 14 satelitov, ki bodo do leta 2045 v znani predstavi Dragana Živadinova nadomestili dotlej preminulih sedem igralcev in sedem igralk.
Kot je napovedal Živadinov, bo testni satelit sprva tri tedne nameščen na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje, ves ta čas pa bodo po določenih umetniških institucijah na Zemlji predvajali Mlačnikove algoritme. Nato bo satelit pod določenim kotom spuščen v orbito, kjer bo krožil okoli Zemlje, ob tem pa se bo počasi spuščal proti atmosferi, kjer bo zgorel.
Zakon o nadzoru vesoljskih dejavnosti
Živadinov in Turšič sta bila na novinarski konferenci kritična tudi do osnutka zakona o nadzoru vesoljskih dejavnosti. Ta je njihovi presoji ter tudi po mnenju predstavnikov Instituta Jožef Stefan in ZRC SAZU diskriminatoren do umetnosti.
Turšič je opomnil predvsem na 5. točko 5. člena, po kateri umetniška dejavnost ni deležna znižanja oziroma opustitve zavarovanja vesoljskih dejavnosti, predvidene za projekte, ki prispevajo k novim znanstvenim odkritjem ali tehnološkemu preboju.
Z ministrstva za gospodarstvo so jim po Turšičevih besedah odgovorili v smeri, da so pripravili zakon v skladu s svojimi cilji, če pa si umetniki želijo bolj vključujočega zakona, naj se obrnejo na ministrstvo za kulturo.
"S tem so zgolj potrdili našo oceno o diskriminatornosti obstoječega predloga zakona," je dejal Turšič, ki je predstavil tudi več primerov uspešnih povezav umetnosti in vesolja, s katerimi so se in se še ukvarjajo. Gradivo za pripravo zakona bo kmalu poslano v medresorsko obravnavo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje