Publicist na področju teorije in zgodovine sodobnih scenskih umetnosti ter zgodovinar in arhivar sodobnega plesa Rok Vevar (1973) se v zadnjih letih intenzivno ukvarja z zgodovinskim pregledom razvoja plesa na Slovenskem ter ustvarja lastni dokumentarni in avdiovizualni arhiv.

Za študijsko rabo in brez članarine
Arhivsko gradivo je na voljo predvsem za študijsko rabo. Namesto članarine so se uporabniki arhiva zavezali, da bodo uporabljeno gradivo poskenirali v skladu z arhivskimi standardi.

Sicer pa se gradivo, ki ga je Vevar nabral do danes, pretežno osredotoča na sodobne scenske umetnosti, ples in gledališče zunaj institucionalne scene v zadnjih dveh desetletjih. Vsebuje obsežno zbirko časopisnih izrezkov, kataloge plesnih festivalov, kartoteke plesalk oziroma plesalcev in koreografinj oziroma koreografov, del fotografske zapuščine Božidarja Dolenca s področja gledališča in plesa in druga fotografska gradiva, plesne filme, posnetke predstav in dokumentarne filme.

Velika imena zgodovine plesa pri nas
Arhiv vsebuje tudi donacije iz arhiva Neje Kos, dediščino Ksenije Hribar, zbirke videodokumentov s predstav Mateje Bučar, gledališke liste Opere in baleta SNG Ljubljana iz obdobja Pie in Pina Mlakarja ter donacije Bunkerja, Maske, Exodosa in Društva za sodobni ples ter Vevarjevo lastno knjižnico.

"Začasni slovenski plesni arhiv je začel nastajati v mojem zasebnem stanovanju v Šiški leta 2012 in se sčasoma razvil v platformo za dokumentiranje in zgodovinjenje sodobnega plesa in sodobnih scenskih umetnosti, se pravi tistih praks, ki so tesno povezane z modernizmom, zgodovinskimi avantgardami, neoavantgardami in retrogardami ter sodobnimi umetnostmi. Povečini gre za scenske umetniške prakse, ki so nastajale zunaj kulturnih institucij in so jih zaradi tega javne arhivske ali dokumentacijske institucije doslej puščale ob strani," je o nastanku arhiva zapisal Vevar.

Arhiv, ki je začel rasti tudi iz radovednosti
Po njegovih besedah je arhiv v izhodišču zrasel iz lastne potrebe po dokumentaciji in arhivskem gradivu ter iz radovednosti, da se poduči o zgodovini umetniških praks in skupnosti, "ki so v temelju oblikovale njegov kulturni habitus". Vevar je dodal še, da "gre za umetnice in umetnike in njihove prakse, ki v RS niso samo prisotne, ampak izjemno aktivne in dinamične, a v institucionalnem okvirju povečini nimajo ustrezne reprezentacije. S tega stališča je Začasni slovenski plesni arhiv emancipacijsko, aktivistično delo, ki skuša marginaliziranim umetniškim praksam zagotoviti vidnejše mesto, umetnikom, teoretikom in zgodovinarjem pa možnost za nadaljnje rabe njegovih gradiv."

Očem javnosti razkrit postopek arhiviranja
Vevar v MSUM-u od marca dalje uprizarja živi arhiv v trajanju, kar pomeni, da je postopek arhiviranja - od zbiranja do sistematizacije in javne dostopnosti - viden. In tako so v muzeju glede tega projekta zapisali: "Začasni slovenski plesni arhiv tako postane performativna časovno-specifična in situ instalacija, ki prikaže arhiv kot časovno razvijajočo se, nikoli zaključeno tvorbo. Arhivar kot posameznik vstopa v institucionalni okvir, kjer ima prostorsko in materialno podporo, hkrati pa ohranja avtonomnost."

Uradno odprtje bivanja arhiva v MSUM-u bo drevi ob 18. uri, urnik bivanja Roka Vevarja v muzejskih prostorih pa bo objavljen naknadno.