"Govoriti o človeku takih globin in dimenzij, o njegovi lepi duši, dobroti, ljubezni, talentih in profesionalnosti, prijateljstvu in popolni posvečenosti vsemu, česar se je lotil, ni lahko. Tomaž je svoje delo živel. Od njegove karizmatičnosti si zelo hitro postal odvisen. Njegova duhovitost je bila neizmerna. On je in zmeraj bo," je na žalni slovesnosti za Tomažem Pandurjem dejala njegova dolgoletna prijateljica in sodelavka Ksenija Mišič.

Na žalni seji so se od Pandurja poslovili njegovi sopotniki v gledališkem in vsakdanjem življenju. Zbrane so med drugim nagovorili tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, direktor SNG Maribor Danilo Rošker, vodja mariborskega baleta Edward Clug, nekdanja županja Magdalena Tovornik, Ana Lederer iz Hrvaškega narodnega gledališča in njegova dolgoletna prijateljica in sodelavka Ksenija Mišič. Žalne slovesnosti se je udeležila tudi španska igralka Blanca Portillo.

Najbolj čustven v svojem nagovoru je bil Edward Clug, ki se je spomnil časa pred 25 leti, ko je kot mladi baletnik prišel iz Romunije. Pandur mu je ponudil priložnost, da je postal to, kar je danes, zato skupaj z vsemi ostalimi ne more dojeti te čudne resnice in praznine, ki je ostala za njim.

Rošker je poudaril, da je Pandur v sedmih letih umetniškega vodenja mariborsko SNG postavil na gledališki zemljevid sveta, Maribor pa je postal gledališka metropola. "Njegove predstave so občinstvo in strokovno javnost navduševale in hkrati razdvajale, s svojo karizmo in režijsko poetiko pa je znal privabiti tudi publiko in kritike iz tujine, ki so mu bili vedno bolj naklonjeni kot domači," je dejal prvi mož SNG Maribor.

Ministrica za kulturo je poudarila izjemen talent Pandurja, v času njegovega vodenja mariborske Drame je Borštnikovo srečanje postalo mestni festival, saj so mariborske predstave pobirale praktično vse predstave, po odhodu iz domovine pa je zgradil še impresivno mednarodno kariero.

Pogreb odprt za javnost
Po žalni seji v mariborskem gledališču je bilo popoldne na pobreškem pokopališču v Mariboru še zadnje slovo od gledališkega režiserja. Mednarodno priznani gledališki režiser, ki je s svojim vizionarskim pristopom k teatru premikal meje, je nenadno umrl v torek med gledališko vajo v Makedoniji. Njegova družina se je odločila, da bo pogreb odprtega tipa, vendar pa prosi za diskretnost.

Že pri 26 letih umetniški vodja Drame SNG Maribor
Svojo profesionalno pot je Pandur začel z uprizoritvijo Šeherezade leta 1988 v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani, leto pozneje je postal umetniški vodja Drame SNG Maribor.
Rodil se je leta 1963 v Mariboru, s katerim je bil v prvem obdobju svoje kariere tudi tesno povezan. Gledališču se je zapisal že v dijaških letih, ko je na Prvi gimnaziji v Mariboru ustanovil svojo prvo gledališko skupino Tespisov voz - Novo slovensko gledališče. Že takrat je nase opozoril tako slovensko kot širšo jugoslovansko gledališko javnost. Diplomiral je leta 1988 na ljubljanskem AGRFT-ju, kjer je študij sklenil s študentsko Prešernovo nagrado za režijo, ki si jo je prislužil s predstavo Marija Stuart F. Schillerja.

Po sedmih letih ustvarjanja kot umetniški vodja mariborske SNG se je odpravil v tujino, v New York, pa tudi evropske prestolnice, kot so Pariz, Berlin, Zagreb, predvsem pa Madrid, kjer je doživel morda svoj najvidnejši uspeh. "Glede senzibilnosti dojemanja umetnosti in spoštovanja kulture, ki generira razvoj družbe in spreminja svet, je Španija prava država zame," je še dejal o državi, ki mu je leta 2011 podelila priznanje red Izabele Katoliške.

Pandurjevo ime je dobro znano tudi tistim, ki ne zavijejo pogosto v gledališče, njegove predstave so bile vedno dobro obiskane - v zadnjih letih je polnil dvorane z Infernom, Baroccom, Medejo, Kaligulo, Michelangelom, Vojno in mirom, Somrakom bogov, Rihardom III. + II. ter lani s Faustom.