Ker novih prilivov ni pričakovati, bo treba nekatere projekte črtati iz načrtovanega programa EPK-ja. "Nekaj planiranih prilivov v letošnjem letu ni bilo, zato intenzivno pripravljamo rebalans občinskega proračuna. Jutri pa imamo tudi sestanek z vodstvom EPK-ja, kjer bo treba nekatere programe zreducirati," je dejal župan v današnji izjavi za medije.
Kljub sklenjenim pogodbam bo treba opustiti nekatere projekte
Kako namerava zavod Maribor 2012 črtati vsebine, če so pogodbe s koproducenti že podpisane, Kangler ni pojasnil. "To ni stvar župana, ampak vodstva in sveta zavoda EPK. Od njih želim dobiti informacije, kje in na kakšen način se da še kaj privarčevati," je poudaril. Po njegovih besedah bo treba načrtovana občinska sredstva za EPK skrčiti za približno deset odstotkov.
Generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer je pred tem na novinarski konferenci povedala, da jim občina Maribor trenutno dolguje 6,4 milijona evrov, do konca leta pa od nje pričakujejo skupno 7,8 milijona evrov. Zaradi dolga občine ima zavod skupno približno milijon evrov neporavnanih obveznosti do koproducentov in drugih partnerjev.
Programski direktor EPK-ja Mitja Čander pričakuje, "da se bodo vsi deležniki na čelu z Mestno občino Maribor držali svojih zavez". "Situacija ni katastrofična, se je pa treba z vso resnostjo zavedati položaja," je povedal in ponovil, da je EPK za mesto naredil veliko dobrega. Ne le da se povečal turistični obisk, ampak jim je uspelo spremeniti tudi odnos Mariborčanov do kulture, je prepričan.
Kaj pravi statistika?
Do zdaj se je v okviru EPK-ja zvrstilo približno 3600 dogodkov. Do slavnostnega zaprtja 15. decembra načrtujejo še vrsto drugih prireditev, kot so japonska plesna predstava Tobari, spektakel Nevidni Cirkus Victorie Chaplin in Jean-Baptista Thierreja, slovenska premiera celovečerca Šanghaj Marka Naberšnika, razstava slovenske vizualne umetnosti zadnjih 100 let, gostovanji nemške umetnice Rebecce Horn in ruskega šahista Garija Kasparova, koncert Chicka Coree, predstavitev zgodnjih del avstrijskega slikarja Oskarja Kokoschke ter odprtje Centra alternativne in avtonomne produkcije.
Od začetka EPK-ja do konca avgusta je predstave, razstave, koncerte in druge dogodke pod njegovim okriljem obiskalo več kot milijon tristo tisoč obiskovalcev. Če k obiskovalcem dogodkov EPK-ja prištejemo še udeležence dejavnosti v okviru programskega sklopa Urbane brazde, obiskovalce spletnih programskih vsebin Življenja na dotik in gledalce številnih intervencij, pa na zavodu ocenjujejo, da se število poveča na dva milijona obiskovalcev, povezanih z dejavnostmi EPK-ja. V letu 2012 je Maribor in partnerska mesta obiskalo več kot 300 tujih novinarjev, v tujih medijih pa so na temo Maribora in EPK-ja napisali več kot 400 medijskih objav. V osmih mesecih so imeli na infotočkah EPK-ja v Mariboru in Ljubljani več kot 22 tisoč obiskovalcev. Spletno stran EPK-ja pa je od odprtja do danes obiskalo več kot 600.000 obiskovalcev.
Pozitivno sliko kaže tudi javno mnenje. Rezultati julijske raziskave podjetja RM PLUS so pokazali, da Slovenci večinoma menijo, da je "Maribor lahko ponosen, da je evropska prestolnica kulture" - na lestvici šolskih ocen je takšno mnenje dobilo oceno 4,5. Udeleženci raziskave menijo tudi, da je Maribor oživel prav zaradi evropskega prestolovanja.
Kaj bo z zavodom po koncu EPK-ja?
Programski direktor Mitja Čander je ob tem izpostavil, da je EPK po vseh turbulencah v pripravljalnem obdobju presegel pričakovanja številnih in pokazal, "da imajo lahko ambiciozni kulturni projekti poleg kulturnih tudi socialne in ekonomske učinke". "To se zdi še posebej pomembno za vzhodno Slovenijo z Mariborom na čelu, ki krčevito išče razvojne potenciale." Hkrati pa opozarja, da bi se lahko ozrli tudi že v prihodnost in razmislili o možnostih trajnostnih učinkov.
Od začetka EPK-ja je predstave, razstave, koncerte in druge dogodke obiskalo več kot 1,3 milijona ljudi. "Po izkušnjah drugih EPK-jev bi bilo smiselno razmišljati, kako to blagovno znamko in ta potencial, ki ga je prebudil EPK, razvijati še naprej," je poudarila Žilič Fišerjeva. Zavod Maribor 2012 mora po občinskem odloku delovati do 30. junija 2013. Kaj bo z njim potem, se občine še niso odločile.