Jubilejni canski festival je v pogon kakopak spravila odmevna premiera, ki že tradicionalno pomeni uverturo v enajst dni nastavljanja pred fotoaparati, navezovanja stikov, sklepanja poslov in seveda spletkarjenja za hrbtom konkurence - vse to pa na uživaškem, s palmami posejanem ozadju francoske riviere. Letos je čast prvega pripadla filmu My Blueberry Nights režiserja Vonga Kara Vaja, ki je nekakšna simbolična mešanica Vzhoda in Zahoda - glavne vloge je kitajski režiser namreč zaupal Norah Jones, Natalie Portman in Judu Lawu.

Britanci so v zadnjem letu lenarili
Za glavno trofejo festivala, zlato palmo, se letos poteguje 22 filmov – zanimivo je, da ni med njimi niti enega samega britanskega prispevka (verjetno so, ker je lani nagrado dobil njihov Ken Loach, malce zaspali na lovorikah … pardon, palmah). No, tolažijo se lahko s tem, da so na filmski festival “pretihotapili” svoje največje rockzvezde: Martin Scorsese bo (v netekmovalnem programu) predstavil odlomke svojega nastajajočega dokumentarca o Rolling Stonesih, film Control bo raziskoval prezgodnjo smrt pevca skupine Joy Division, The Future is Unwritten pa usodo Joa Strummerja (The Clash)

Američani zavzeli Cannes
Če se vrnemo k tekmovalnemu sporedu: med favoriti so letos številni komercialni "prvoligaši" ameriškega filma, kakršnih na za odtenek bolj snobovskem beneškem festivalu ne bi mogli najti: Quentin Tarantino (njegov in Rodriguezov Grindhouse je v ZDA na splošno presenečenje bolj ali manj pogorel), brata Coen (No Country for Old Men), Gus van Sant (Paranoid Park), pa tudi “največji ruski izvozni produkt" Aleksander Sokurov (Alexandra) in Sarajevčan Emir Kustorica (Zavet).

Kritiki zgornji nabor že opisujejo kot enega najbolj blestečih v vseh 60 letih festivala - je pa res, da na sporedu ni nobenega filma, ki bi obetal zares astronomski zaslužek (kakršna sta bila lani Da Vincijeva šifra ali leto pred tem zadnji del Vojne zvezd. Oba filma so kritiki v Cannesu, mimogrede, razmrcvarili).

Tanka linija med uglajenostjo in cirkusom
Vsaki tako veliki prireditvi seveda grozi, da se bo vsebina izgubila pod neznansko težo bleščeče fasade, torej zvezdniških gostov in škandalčkov, na katerih se pasejo paparaci. Letos bo “zvezdniški faktor” še posebej visok: malo mesto bo moralo biti dovolj veliko za Georga Clooneya in brada Pitta, ki predstavljata Oceanovih 13, ter za gospo Jolie - Pitt, ki zastopa politično dramo A Mighty Heart.

Michael Moore ima novo tarčo
Nekaj filmov bo seveda tudi letos trkalo na našo politično vest. Michael Moore se je tokrat lotil ameriškega zdravstvenega sistema (naslov filma, Sicko, je dovolj zgovoren) in prav mogoče je, da bo dvignil toliko prahu kot pred tremi leti s filmom Fahrenheit 9/11 (za katerega je dobil tudi zlato palmo).

Tudi Leonardo DiCaprio ne prihaja samo za okras, ampak s svojim okoljevarstvenim dokumentarcem The 11th Hour, še eno od manifestacij naraščajoče zaskrbljenosti Američanov nad globalnim ogrevanjem.

Ob okroglih obletnicah tudi največje zgrabi nostalgija
Na čelu programskega sklopa Cannes Classics 2007 je poljski režiser Andrzej Wajda; predstavili bodo restavrirano kopijo filma Kanal, ki je posebno nagrado režije v Cannesu dobil pred petdesetimi leti, stoletnico Johna Wayna pa bodo proslavili s predvajanjem filmov Hondo in Rio Bravo.

A. J.