Udeleženci večerje so bili filmski režiserji, igralci in vplivneži iz drugih "disciplin" gospodarstva in kulture. Sprejeli so odločitev, da se ustanovi društvo, ki bo zastopalo interese sedme umetnosti in bo tako prispevalo k njenemu razvoju. Društvo, ki deluje pod imenom Akademija za znanost in umetnost gibljivih slik (Academy of Motion Picture Arts and Sciences) in katerega najvidnejša vloga je odločanje o dobitnikih oskarjev, so dokončno ustanovili maja 1927. Število izvirnih članov je bilo 36, danes pa akademija združuje več kot 6.000 članov.

Vplivna legija šestintridesetih
Četudi je bilo članstvo akademije sprva precej pičlo, pa je bila akademija vse od svoje ustanovitve zelo vplivno društvo. Prvi sodelavci akademije so bili namreč vsi po vrsti zelo ugledni in mogočni možje. za svojega prvega predsednika so akademiki tako izvolili slovitega igralca in "uničevalca" rahločutnih ženskih src Douglasa Fairbanksa. Del omizja, ki mu je Fairbanks predsedoval, je bil med drugim tudi vodja studiev MGM Louis B. Mayer.

Nemirni časi za hollywoodske ekscentrike
Ustanovitev ameriške filmske akademije se je zgodila v času, ko je v Hollywoodu kar vrelo od zanimivih dogodkov. To je bilo obdobje uvajanja zvočnega filma (njegova priljubljenost je načela tudi kariero predsednika Fairbanksa, zvezdnika nemega filma), poskusov uvajanja cenzure in približevanja velike gospodarske krize, katere prihod so številni že slutili. Že takoj ob svoji ustanovitvi je akademija postala ustanova, ki je izpostavljala ljudi, ki so izkazali še posebej velik prispevek k razvoju filmske umetnosti.

Vse odločitve se sprejemajo na večerjah
Precedens vsakoletne podelitve oskarjev se je tako zgodil že 16. maja 1927, ko so akademiki nemškemu igralcu Emilu Janningsu (1884-1950) podelili nagrado za posebne zasluge (Academy Award of Merit). Že povsem prvo leto delovanja akademije je bilo tudi odločeno, kakšna bo podoba nagrad, s katerimi bo akademija obdarovala ljudi, ki se bodo izkazali s posebnimi dosežki na področju filmske umetnosti.

Na večerji v hotelu Biltmore v Los Angelesu je bilo odločeno, da bo podobo nagrade zasnoval umetniški direktor filmskih studiev MGM Cedric Gibbons, po Gibbonsovi ideji pa je kipec nato izdelal losangeleški kipar George Stanley. Do danes mu niso spremenili podobe. Leta 1945 so nekoliko spremenili le podstavek, na katerem stoji 35 centimetrov visoki kipec. Izvirno je bil podstavek narejen iz belgijskega črnega marmorja, ob koncu druge svetovne vojne pa je marmor zamenjala kovina.

Saj je kot stric Oskar!
Precej bolj dvoumna, kot je zgodba o snovanju podobe kipca, je zgodba o izvoru njegovega imena. Nihče pravzaprav ne ve natančno, zakaj kipcu pravijo oskar. Legenda pravi, da je knjižničarka filmske akademije in njena poznejša izvršna direktorica Margaret Herrick nekoč navrgla, da je kipec nenavadno podoben njenemu stricu Oskarju. In od tedaj so uslužbenci in člani akademije o kipcu govorili le še kot o oskarju, v javnosti pa se je ime uveljavilo šele po letu 1939.

Oskarji so se do danes zelo namnožili. Izdelali so jih že skoraj 3.000. In prav te dni verjetno že loščijo četo, ki bo čez malo več kot mesec dni prišla v last tistih, ki se bodo z enim samim sprehodom na oder gledališča Kodak v Los Angelesu zapisali med legende svetovnega filma.

P. B.