Sanjske punce dajejo dvema igralcema resne možnosti za oskarja. Foto: Reuters
Sanjske punce dajejo dvema igralcema resne možnosti za oskarja. Foto: Reuters
Denzel Washington
Leto 2002 je bilo prelomno za temnopolte igralce, saj so prvič osvojili oba glavna igralska oskarja. Foto: EPA

Analitiki so tokrat opazili, da so Sanjske punce res nominirane za osem zlatih kipcev, več kot kateri koli drugi film, tudi trije temnopolti igralci - Forest Whitaker, Eddie Murphy in Jennifer Hudson veljajo v svojih kategorijah za favorite, a Sanjske punce niso prejele pričakovane nominacije za najboljši film. Že to je bilo dovolj, da so se spet sprožila namigovanja o tem, da akademija ni naklonjena temnopoltim filmarjem, še glasnejša pa bodo, če trije favoriti ne bodo izboljšali statistike temnopoltih igralcev z oskarji.

Ta je bila do zdaj precej kilava, saj so od leta 1929 temnopoltim igralcem podelili deset oskarjev, še nobenega pa ni osvojil noben temnopolti režiser. Do zdaj najplodnejše leto je bilo leto 2002, ko sta šla oba glavna igalska oskarja v roke temnopoltih ustvarjalcev - Denzel Washington ga je osvojil za vlogo v filmu Dan za trening, Halle Berry pa za Bal smrti.

Izginjanje rasizma je dolgotrajen proces
25 odstotkov nominacij je sicer rekordni izkupiček, ki daje upanje na to, da se bo statistika izboljšala. Temnopolti računajo predvsem na glasove mlajših volivcev, saj naj bi bili ti manj obremenjeni z rasnimi predsodki. Robert Osborne, preučevalec zgodovine oskarjev in avtor več knjig o teh znamenitih filmskih nagradah, pa je opazil, da se "barvna meja" počasi znižuje, vendar bo trajalo generacijo ali dve, preden popolnoma izgine.

Akademija je le odsev prepričanj v družbi
Kot opozarjajo analitiki, bo namreč rasna pripadnost tako dolgo vplivala na politiko podeljevanja oskarjev, kot bo pomembna v ameriški družbi. "Rasizem bo zapustil akademijo, ko bo rasizem zapustil Ameriko," je dejal David Poland s portala MovieCityNews.com, ki se mu ne zdi, da bi bil razisem kriv za to, da Sanjske punce niso bile nominirane za oskarja za najboljši film. Za to krivi žanr, saj so muzikali zelo redko v elitni družbi nominirancev ali celo zmagovalcev.

Z njim se strinja tudi Gil Robertson, predsednik afroameriškega kritiškega združenja, ki je dejal, da si je ogledal vseh pet nominiranih filmov, in priznal, da so bili enostavno boljši od Sanjskih punc.