Zgodba o dečku Eragonu, ki je več kot samo malo podoben Harryju Potterju, je postavljena v namišljeno deželo Alagaesijo in približno dva tisoč let v preteklost, začne pa se, ko Eragon, ki živi na kmetiji, najde zmajevo jajce. Izvaljeni zmaj in deček se podata skozi vrsto dogodivščin, srečujeta razne hudobce, rešujeta prelepo vilo in podobno. Pisatelj si je za delo izmislil tudi tri jezike, od katerih eden temelji na stari norveščini.

No, vse to ni napravilo vtisa na ameriške filmske kritike. Mitološki svet, v katerega gledalce popelje režiser Stefen Fangmeier, opisujejo kot neizviren kolaž nordijske mitologije in precej očitno kopijo romanov J. R. R. Tolkiena. Film si lahko od minulega četrtka lahko ogledamo tudi pri nas.

Kakšen film pripelje skupaj Jeremyja Ironsa in Johna Malkovicha?
Fangmeier, ki je kariero začel kot izvedenec za posebne učinke, je svoj film sicer na gosto “poselil” z vilami, pošastmi in junaki, ni pa zgodbi dodal nobenih političnih, etičnih ali kako drugače aktualnih razsežnosti. Filmu studia 20th Century Fox tako strokovna javnost ne napoveduje daljše življenjske dobe kot letošnjim novoletnim drevescem – pa čeprav so v igralski zasedbi tako bleščeča imena, kot so John Malkovich (igra zlobnega kralja Galbatorixa), Jeremy Irons (star, ciničen vojščak Brom) in Robert Carlyle (kraljev čarovnik). V vlogi mladega Eragona se je preizkusil do zdaj neznani Ed Speleers.

Za nas ne preveč eksotične pokrajine
Kot zanimivost naj omenimo še, da sta svojo slikovito hribovito pokrajino filmu “posodili” predvsem Slovaška in Madžarska. Največ pozornosti pa severa pritegne zmaj, aspira, ki se je rodil seveda samo po zaslugi računalniške magije, glas pa mu je posodila Rachel Weisz.