Z eno tamatiko zasičenega občinstva se pač ne da spraviti v kino, so (najbrž prepozno) ugotovili ustvarjalci filma Jagenjčki in levi, ki podaja svoje videnje posledic ameriškega posredovanja v Afganistanu in se te dni že vrti tudi v slovenskih kinematografih. Če namreč film z Robertom Redfordom, Tomom Cruisom in Meryl Streep v glavnih vlogah na dan ameriške premiere zasluži “le” dva milijona dolarjev (kar je občutno manj, kot je teden prej prislužil animirani Bee Movie), je z njegovim receptom za uspeh očitno nekaj narobe.

Največja Cruisova napaka
Kritiki so si Jagenjčke in leve pošteno privoščili: če so v New Yorkerju film morda niti ne nenaklonjeno opisali kot "ibsenovsko dramo s helikopterji", pa je spletni časopis Slate objavil, da "bi film lahko naslovili kar Polži in lazarji, ker se tako počasi plazi proti svojemu predvidljivo bombastičnemu koncu". Film, ki mu grozi, da bo postal najmanj dobičkonosen Cruisov film vseh časov, prihaja na petah še treh resnih političnih dram, ki se pri ameriškem občinstvu prav tako niso dobro izkazali: Ugrabitev (Rendition), A Mighty Heart in V dolini smrti (In the Valley of Elah - film smo pravkar lahko videli na festivalu Liffe).

Ni vse v imenih
Vsi trije zgoraj našteti filmi se lahko pohvalijo z oskarjevcem ali dvema, pa naj bo to Reese Witherspoon, Angelina Jolie ali Tommy Lee Jones, in vsi trije so v prvem tednu bolj ali manj pogoreli. Ugrabitev, triler o Ciinih metodah spraševanja (mučenja) osumljencev terorizma, je po izkupičku prehitela celo 14 let star animirani film Predbožična mora, ki ga je Tim Burton z nekaj popravki isti konec tedna zopet poslal v kinematografe.

Prepozno, da bi si premislili…
Napoved je torej slaba vsaj še za nekaj prihajajočih filmov: Brian De Palma je že posnel Redacted, film o resničnem posilstvu in umoru iraške deklice, ki ga imajo na vesti ameriški vojaki. V drami Grace Is Gone John Cusack igra vdovca, ki je ženo izgubil v Iraku, v Stop Loss pa Ryan Philippe pehotnika, ki noče prijeti za orožje.

Mlačno nezadovoljstvo že, divji bes pa ne
Kritiki se strinjajo, da so studii narobe razumeli odziv ameriške javnosti na vojno proti terorizmu - “utrujenost od vojne so zamešali z lastnim skrbno kultiviranim besom”, je napisal kritik Houston Chronicla. “Splošno nezadovoljstvo so razumeli kot nekakšno nostalgijo po času masovnih protestov, kakršni so bili tisti proti vietnamski vojni. (…) V resnici pa Američani nočejo plačevati, da bi jim Jane Fonda dve uri govorila: ‘Saj sem vam rekla!’”

Ana Jurc