Oznaka sploh ni prenapihnjena: v nemški prestolnici bodo v desetih dneh predvajali okoli 350 filmov, od tega bo kar sto premier. Preden podelijo letošnjo že 57. čredo srebrnih in zlatih medvedov, bodo organizatorji skušali dokazati, da se lahko merijo s podobnimi prireditvami na drugi strani Atlantskega oceana: z nemško zimo naj bi se spopadli številni ugledni gostje, kakršni so Robert De Niro, Matt Damon, Angelina Jolie, Sharon Stone, George Clooney, Judi Dench, Cate Blanchett in drugi.

Slovenska odprava
Na tem mestu moramo seveda omeniti, da se bodo po rdeči preprogi sprehajali tudi "naši": Marko Mandić v Berlin potuje kot eden izmed 25 obetavnih mladih evropskih igralcev (program Shooting Stars), Staš Ravter kot član ene izmed žirij, predstavilo pa se bo tudi več slovenskih filmov. Svetovno premiero bo na primer doživel drugi film Estrelita (Pesem za domov) v režiji Metoda Pevca, projekcija filma Tea Hanne W. Slak pa je bila "zaradi težav v postprodukciji" odpovedana. Slovenci se bomo predstavili še s filmoma Mokuš Andreja Mlakarja in Kratkimi stiki Janeza Lapajneta.

Z režiserjem Paulom Schraderjem na čelu bo v žiriji, ki bo izbrala dobitnike zlatih in srebrnih medvedov, sedelo še veliko znanih filmskih obrazov, kot so igralca Gael Garcia Bernal in Willem Dafoe, palestinska igralka Hiam Abbass, nemški igralec Mario Adorf, hongkonški producent Nansun Ši in danska montažerka Molly Malene Stensgaard.

Letos igrajo na nostalgične strune
Seveda pa si vsak organizator kakega festivala prizadeva, da bi "svojega" v množici podobnih spektaklov kako poudaril. V Berlinu so tako prišli na idejo o filmsko obarvanih ogledih mesta - filmofili se lahko podajo po stopinjah nekaterih najbolj znanih filmov, kar so jih kdaj posneli v nemški prestolnici. Pot se začenja na Wedekindstrasse, kjer so lani posneli večino uspešnice Življenje drugih, nato pa se nadaljuje na prizoriščih, kjer so nastajali Teci, Lola, Teci Toma Tykwerja, Berlin Blues in legendarni One, Two, Three Billyja Wilderja iz leta 1961.

Dobri pastir se vrača "domov"
Berlin pa ni bil priljubljena filmska kulisa le v preteklosti: tam so na primer posneli tudi Dobrega pastirja z Georgeom Clooneyjem in Cate Blanchett v glavnih vlogah, ki ga bo Steven Soderbergh predstavil prav na letošnjem Berlinalu; črno-bela tehnika naj bi pričarala vzdušje povojne Nemčije (tu naj omenimo le, da je Soderbergh Potsdam in letališče Tempelhof za potrebe filma vseeno lepo zgradil kar na ameriških tleh).

Kovačeva kobila je vedno bosa?
Organizatorjem Berlinala letos Nemci očitajo, da bo na festivalu na ogled manj nemških filmov kot druga leta. Direktor Dieter Kosslick, ki festival vodi od leta 2001, vse kritike zavrača: "Število domačih filmov ni nič nižje kot druga leta. Če bi imeli vsako leto v tekmovalnem programu dva nemška filma, bi bil izredno zadovoljen." No, lani so bili srečni izbranci štirje, letos pa je čast doletela filma Yella (Christian Petzold je režiral zgodbo o dekletu iz Zahodne Nemčije, ki po polomu svojega zakona sprejme službo na vzhodni strani berlinskega zidu) in Die Fälscher (Ponarejevalci), film avstrijskega režiserja Stefana Ruzovistzkyja, ki se ukvarja s temačnim obdobjem tretjega rajha.

Če ga je že akademija spregledala ...
Tradicionalno nagrado za življenjsko delo letos prejme 84-letni Arthur Penn, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot režiser filma Bonnie in Clyde. Zlati medved bo ena Pennovih najpomembnejših nagrad, saj oskarja za režijo kljub trem nominacijam (za The Miracle Worker, Alice's Restaurant in Bonnie in Clyde) ni nikoli dobil.

Za začetek: pariški slavček
Za obiskovalce festivala se je najprej odvrtel film režiserja Oliviera Dahana, ki je svoj izdelek uradno naslovil La Môme, a je biografija Edith Piaf bolj znana pod naslovom La Vie en Rose.

Ana Jurc