Da je prav on primeren za prvega prejemnika tega častnega priznanja, mu je po besedah predsednika festivala Gillesa Jacoba zagotovila kakovost njegovega dela. Italijanskega filmarja poznamo predvsem po filmih, kot so Zadnji tango v Parizu, Zadnji kitajski cesar, Mali Buda in Plešem sama. 'Kot monumentalne freske je snemal intimne italijanske filmske mojstrovine', so še letošnji izbor nagrajenca pojasnili organizatorji. "Njegova politična in družbena zavzetost, ki sta jo gnala globoka čustvenost in eleganten ter natančen pristop, daje njegovim filmom edinstveno mesto v filmskem svetu." V opusu 71-letnika je treba omeniti še filme Konformist, Čaj v Sahari in Oblegani.
Bertolucci je pravzaprav najprej zaslovel kot pesnik, nato pa se znašel v svetu filma, ki ga je vase posrkal, ko je kot pomočnik sodeloval s Pierom Paolom Pasolinijem v filmu Accattone leta 1961 in leto zatem posnel lastni naslov La commare secca. Pasolinija je nadvse cenil in ga po prezgodnji smrti opisal kot izjemnega režiserja. "Velika izguba za italijansko kulturo. Bilo je, kot da bi od začetka odkrival film."
Naslednji film Prima della rivoluzione (Pred revolucijo) je posnel le nekaj let pozneje, vendar je platna ugledal šele 1971, zanj pa prejel nominacijo za oskarja za najboljši scenarij.
Režiserjeve skrite fantazije, prenesene na platno
Leto pozneje mu je Zadnji tango v Parizu prinesel nominacijo za najboljšega režiserja. Tega je posnel z že pokojnim Marlonom Brandom in letos umrlo Mario Schneider, ki je nekoč potožila, da se je med snemanjem določenih prizorov oziroma prizora, ki so ga v scenarij na idejo Branda dodali tik pred zdajci, počutila ponižana in celo posiljena. Film naj bi izhajala iz Bertoluccijevih spolnih fantazij. Nekoč je pojasnil, da je sanjal o srečanju lepotice na cesti, s katero je imel spolni odnos, ne da bi sploh izvedel njeno ime. Njegov Zadnji kitajski cesar iz leta 1987 pa je odkorakal iz Los Angelesa z devetimi kipci.
Nagrada za spregledane režiserje
Predsednik festivala pa prepoznava edinstvenost Bertoluccijevih filmov v intenzivnosti njegove predanosti sedmi umetnosti. Nagrado so v Cannesu doslej že podeljevali, in sicer so med dobitniki velika režiserka imena, kot sta Woody Allen in Clint Eastwood. Tradicijo bodo nadaljevali tudi odslej, nagrada pa bo namenjena pomembnim filmskim ustvarjalcem z uglednim opusom, ki pa še niso med dobitniki canskih zlatih palm.
Canski festival se bo letos začel 11. maja, odprl pa je bo film že omenjenega režiserja Woodyja Allena, ki je tokrat za prizorišče izbral francosko prestolnico, kjer je posnel Midnight in Paris.